Program 28. Slovenskih dnevov knjige

 

WWW.DNEVIKNJIGE.SI

28. Slovenski dnevi knjige v organizaciji Društva slovenskih pisateljev in v sodelovanju s partnerskimi mesti vas letos popeljejo na Pot v deželo čudes, v svet neskončnih možnosti, ki se odpira med platnicami knjig. Polne kovčke knjig smo natovorili v vozilo ter se skupaj s pisateljicami in pisatelji odpravili na pot. Potujemo po partnerskih mestih festivala, med 15. in 18. junijem pa se bodo dnevi, posvečeni knjigi, sklenili v Ljubljani, na vrtu Društva slovenskih pisateljev in pisateljic. Tam bo v organizaciji pisarne Ljubljane, Unescovega mesta literature, potekal tridnevni knjižni Sejem na zraku, skupaj z založbami, avtorji, avtoricami ter literarnimi strokovnjaki pa pripravljamo vrsto druženj, povezanih z deželo čudes, kamor nas popeljejo knjige in moč besede. Poleg poetičnih dopoldni, predstavitev novosti založb, podelitev nagrad in literarnih branj bomo obravnavali besedo v različnih kontekstih sodobnega sveta, v katerih že razbiramo jutrišnji dan. Večere bodo poživili glasbeni nastopi.

Partnerska mesta festivala:

Murska Sobota • Ormož • Maribor • Brežice • Slovenske Konjice • Celje • Novo mesto • Škofja Loka • Koper • Trst

V programu 28. Slovenskih dnevov knjige v Ljubljani bodo sodelovali številni vidni avtorji in literarni strokovnjaki: Renata Salecl, Ali Žerdin, Esad Babačić, Erica Johnson Debeljak, Ksenija Jus, Andraž Rožman, Tomo Podstenšek, Andrej Detela, Vida Mokrin Pauer, Marko Kravos, Maša Ogrizek, Andrej Predin, Blanka Erhatič Kralj, Julija Lukovnjak, Glorjana Veber, Tina Košir, Ana Geršak in drugi. Festival se bo sklenil s koncertom Ane Vipotnik in Igorja Leonardija.

Na dogodkih Kava s pesmijo bosta nastopila Jure Vuga pa tudi pesnica in glasbenica Klarisa Jovanović z novo pesniško zbirko Če v juho pade muha.

V okviru festivala bomo spremljali podelitev nagrade kritiško sito, podelitev Lavrinove diplome, branje pesnic in pesnikov Pesmomatovega nagradnega natečaja ter branje nominiranih literatov Festivala mlade literature Urška 2023.

Svoje novosti bodo predstavile založbe Mladinska knjiga, Založba /*cf., Založništvo tržaškega tiska, KUD Sodobnost International, Grafenauer založba, KUD Logos, LUD Literatura, Založba Obzorja, Založba Goga, KUD AAC Zrakogled.

28. Slovenski dnevi knjige v četrtek, 15. junija, vabijo tudi na večerno branje članov Društva slovenskih pisateljev, na katerem so sodelovanje že potrdili Barbara Korun, Mateja Gomboc, Lela B. Njatin, Neli Filipič, Meta Kušar, Peter Rezman, Mirana Likar Bajželj, Lidija Dimkovska, Lidija Golc in Veronika Simoniti.

Novost festivala, ki ga vodita pisateljici Luna J. Šribar in Nina Kokelj, je potujoči pisateljski kombi s kovčki, polnimi knjig, ki jih skupaj z zgodbami prinaša v partnerska mesta in druge, manjše kraje. V sredo, 14. junija, bo tako denimo otroke v vasici Sv. Anton v zaledju Kopra ter v slovenski vasi Trebče blizu Trsta obiskala mladinska pisateljica Nataša Konc Lorenzutti, tega dne bo Boštjan Gorenc Pižama razveselil tudi otroke v Kopru, v petek, 16. junija, pa bo pisateljski kombi med otroke v Mavčičah na Gorenjskem pripeljal mladinsko avtorico Gajo Kos.

Program festivala v Ljubljani, pa tudi v partnerskih mestih in na poti potujočega pisateljskega vozila lahko najdemo na spletni strani – www.dneviknjige.si.

 

LITERARNI PROGRAM V LJUBLJANI, VRT DRUŠTVA SLOVENSKIH PISATELJEV:

Četrtek, 15. junij

 

14.00–15.00

KAKO ŽIVA JE IN BO SLOVENŠČINA

Prireditelj: Slovenski center PEN

Sodelujejo: Mateja Eniko, Marko Jesenšek, Lenart J. Kučič, Nina Medved, Vilma Purič, Andreja Žele

Povezuje: Vesna Mikolič

 

15.00–16.00

Z RENATO SALECL O ČASU GROBOSTI

Prireditelj: Mladinska knjiga

Sodeluje: Renata Salecl

Povezuje: Janja Koren

 

Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl v novi knjigi Čas grobosti poglobljeno analizira vidne in nevidne mehanizme grobosti, ki smo jim izpostavljenimi v svetu poudarjenega individualizma in glorifikacije materialnega bogastva. Z novinarko Janjo Koren bosta govorili o maskah vljudnosti, družbeni koheziji in ohranjanju civiliziranosti, ki je bistvena za to, da družba ne zdrsne v vsesplošni kaos in nasilje.

 

16.00–17.00

PODELITEV NAGRADE KRITIŠKO SITO

Prireditelj: Društvo slovenskih literarnih kritikov

Sodelujejo: avtorice in avtorji nominiranih del oziroma njihovi uredniki

Povezuje: Sašo Puljarević

 

Kritiško sito je edina nagrada, ki jo za najboljše literarno delo slovenskega avtorja ali avtorice v preteklem letu podeljujejo literarni kritiki in kritičarke. Nagrajenca izbirajo vse članice in člani društva, izbrana pa so lahko vsa dela ne glede na zvrstne, žanrske in druge opredelitve.

 

Nagrado kritiško sito bo društvo letos podelilo že dvanajstič. Tokratna nominirana dela so pesniška zbirka mleček, žbunje: grobovi v njem Blaža Božiča, zbirka kratkih zgodb Leteči ljudje Ajde Bračič, roman Materinska knjižica Katje Gorečan, roman Ne bom se več drsal na bajerju Lada Kralja in zbirka kratkih zgodb Trznil je, odprla je oko Vesne Lemaić.

 

17.00–18.00

VELIKO BRANJE ČLANOV DRUŠTVA SLOVENSKIH PISATELJEV

Povezuje: Neja Repe

 

 

Petek, 16. junij

10.00–11.00

KAVA S PESMIJO

SAMBUCUS NIGRA, JURE VUGA

Prireditelj: Založba Mladinska knjiga

Sodelujeta: Jure Vuga, Tjaša Koprivec

»Svet je razkošna kočija: let’s take a ride, preden razpade« – tako se glasi citat z zadnje platnice Vugove druge pesniške zbirke, erotične poezije, posvečene njegovi ženi. Čeprav ima zbirka močan čustven in erotičen naboj, pravi avtor, hkrati prinaša razbremenitev in sestopanje s piedestala posvečene pesniške govorice.

 

11.00–12.00

PRAVLJIČNI DVOJEC, pogovor s pisateljem Andrejem Predinom in ilustratorjem Petrom Škerlom

Prireditelj: Društvo slovenskih pisateljev, Sekcija DSP za otroško in mladinsko književnost

Sodelujeta: Andrej Predin in Peter Škerl

Povezuje: Maša Ogrizek

Nagrajenec desetnice 2023 je Andrej Predin (1976), publicist, urednik na kulturnem uredništvu Dela in pisatelj, ki piše zlasti za otroke. Pogovor z avtorjem se bo dotikal zlasti nagrajenega dela Arlan pod preprogo (2022), ki ga je ilustriral Peter Škerl, izšlo pa je pri založbi Morfemplus. Gre za fantastično pripoved, ki skozi svet Pod preprogo – ta je zamejen med Večno morje in Veliki zid, njegovi prebivalci pa so na moč čudni: eni prijazni, drugi grozljivi, tretji nevoščljivi … – razkriva dobro in zlo. V tem svetu se znajde deček, ki se ne more spomniti svojega imena…

 

14.00–15.00

PREDSTAVITEV PREVODA KNJIGE UWEJA TIMMA IKARIJA

Prireditelj: Založba /*cf.

Sodeluje: Mojca Kranjc

Povezuje: Ana Geršak

 Epski roman Ikarija (2017) je zasidran v Nemčijo tik po drugi svetovni vojni. Avtor mojstrsko prepleta tri glavne pripovedne postopke: tretjeosebno zgodbo o zavezniškem vojaku v povojni Evropi, njegove dnevniške zapiske ter prepise Wagnerjeve osupljive pripovedi. Pri tem se opira na številne primarne in sekundarne zgodovinske vire ter na izviren način združuje elemente zgodovinskega, biografskega, družbenega, razvojnega in političnega romana. V ozadju pa vseskozi odmeva poglavitno vprašanje, kaj je tisto, kar omogoči ali povzroči, da se napredna, prosvetljena, vključujoča misel sprevrže v svoje strašljivo nasprotje – zato je Ikarija tudi filozofski roman.

 

15.00–16.00

ZADNJA LETA JURIJA GUSTINČIČA

Prireditelj: Založništvo tržaškega tiska

Sodelujeta: Martina Golob, Anja Mugerli

Povezuje: Ali Žerdin

Kdo je bil Jurij Gustinčič in kakšen je njegov prispevek k slovenskemu novinarstvu, verjetno ni treba posebej poudarjati, bolj malo pa je znano, kakšen je bil osebno, zato so spomini Martine Golob, njegove nečakinje, s katero sta se spoznala na njegova stara leta, toliko dragocenejši. V tem intimnem zapisu Martina Golob pripoveduje o času, ki sta ga preživela skupaj, kot prijatelja in sorodnika. Pripoved je uredila pisateljica Anja Mugerli.

 

16.00–17.00

LITTERÆ SLOVENICÆ: O PISANJU IN PREVAJANJU ZBIRKE ESEJEV VEŠ, MAŠINA, SVOJ DOLG

Prireditelj: Društvo slovenskih pisateljev

Sodelujejo: Esad Babačić, Erica Johnson Debeljak, Kristina Sluga

 V dvaintridesetih kratkih esejih pesnik Esad Babačić v knjigi Veš, mašina, svoj dolg obuja spomine na pankovska stičišča in odslužena košarkarska igrišča, posveča se kulturološkim in filozofskim primerjavam med tedanjo in sedanjo družbeno sestavo slovenske prestolnice. Babačić ne išče rešitev in jih ne prodaja, temveč se sprašuje o vsem tistem, kar smo namerno ali ponevedoma pozabili ali preslišali. Gre za iskanje duha, ki je še vedno nekje z nami, vendar ga ne znamo več prepoznati in ustrezno ovrednotiti. Za prevod zbirke esejev Veš, mašina, svoj dolg v angleščino znotraj uveljavljene zbirke Litteræ Slovenicæ sta poskrbela Erica Johnson Debeljak in Lukas Debeljak. O tem, kako je nastajala zbirka esejev, kako je nastajal prevod in kakšni so bili prevajalski izzivi, se bodo pogovarjali pesnik Esad Babačić, prevajalka Erica Johnson Debeljak in urednica zbirke Kristina Sluga.

 

17.00–18.00

ŽENSKA REVOLUCIJA V IRANU

Prireditelj: Svet v mestu ter portal Vrabec Anarhist

Sodelujejo: Sara Afzali, Aber Gendi, Reza Garemanlu, Pooyesh Azizedin, Šiva Nazar

Povezuje: Igor Divjak

Kakšne spremembe so v Iranu prinesli protesti v letih 2022 in 2023, ki so se začeli po smrti Mahse Amini, ki so jo aretirali in brutalno pretepli, ker ni nosila hidžaba? Kako je protestni val vplival na sosednje države? Se je položaj žensk zaradi protestov kaj izboljšal? Zanimalo nas bo, kako iranska pesnica Sara Afzali, palestinska pesnica Aber Gendi, iranski pesnik Reza Garemanlu, iranski pesnik Pooyesh Azizedin in iranska novinarka Šiva Nazar, ki so novi dom našli v Sloveniji, doživljajo razliko med vlogo žensk na Bližnjem vzhodu in pri nas.

 

18.00–19.00

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA IN USTVARJALNOST

Prireditelj: MIRA, ženski odbor Slovenskega centra PEN

Sodelujejo: Dejan Koban, Ksenija Jus

Povezuje: Andraž Rožman

Kako organizacijska struktura vpliva na ustvarjalnost? Kako je v sodobnem času s stereotipom umetnika, ki ne priznava banalnih omejitev občega sveta, ampak se prepušča le navdihu? Kako na to vplivajo številne birokratske zahteve, ki jim niti umetnice_ki (žal) ne morejo ubežati? Pesnico, skladateljico in kantavtorico Ksenijo Jus ter pesnika, založnika (Črna skrinjica) in organizatorja literarnih dogodkov Dejana Kobana bo o njuni organizaciji in ustvarjalnosti spraševal novinar in pisatelj Andraž Rožman. Morda se jim pridruži tudi za zdaj še neznani_a gost_ja, ki nam utegne razpret pot v svet horizontalnih organizacijskih struktur avtonomnih con, kjer naj nič ne bi motilo svobode in ustvarjalnosti. Pa je res tako?

 

19.00–20.00

RAZRVANI ČLOVEK, glasbeno-literarni nastop

Sodeluje: Matej Krajnc

Razrvani človek je zbirka pesmi, ki je nastajala med letoma 2015 in 2023. Kot portret slehernika v sodobnem svetu nosi na sebi pečat samoironije, hkrati pa je tesno povezana z glasbo in njenimi 256 sivinami. Zbirka Razrvani človek je izšla pri Kulturnem centru Maribor. Pesmi ob kitari interpretira Matej Krajnc.

 

Sobota, 17. junij

 

10.00-11.00

KAVA S PESMIJO

ZALOŽBA SODOBNOST PREDSTAVLJA ČE V JUHO PADE MUHA: POGOVOR Z AVTORICO KLARISO JOVANOVIĆ

Prireditelj: KUD Sodobnost International

Sodelujeta: Klarisa Jovanović in Urška Bračko

 Klarisa Jovanović, profesorica francoščine in primerjalne književnosti, je pesnica, glasbenica in književna prevajalka, ki je izdala tri pesniške zbirke: Zgiban prek Mure (nominirana za najboljši prvenec), Kimono, na otip in Izgnana (nominirana za Veronikino nagrado). Piše tudi za otroke: za mlade bralce je napisala sedem knjig, zadnja – pesniška zbirka Če v juho pade muha – je izšla pri založbi Sodobnost International.

Kaj se zgodi, če v juho pade muha? Zgodi se zbirka nagajivih otroških pesmi, ki ni od muh, a ima svoje muhe. V igrivosti in nagajivosti se pred nami zvrstijo izštevanke, uspavanke, bibarije, šaljive pesmice, v katerih slika naslika slikarja in hiša sezida zidarja, pa tudi bolj meditativne pesmi, na primer o času, ki je ena čudna stvar, ravna in obenem kriva.

Pogovor bo tekel o avtoričinem delu in njenem pogledu na družinsko branje ter razkril podrobnosti in skrivnosti njenega ustvarjanja.

 

11.00–13.00

Delavnica, namenjena otrokom v starosti 3‒10 let

USTVARIMO ZBIRKO MORSKIH ZAKLADOV Z VALOM IN LUNO

Prireditelj: Grafenauer založba, d. o. o.

Sodeluje: Martina Bačič, avtorica knjige Val in Luna na morju

Otroci bodo na delavnici spoznali morske in obmorske organizme (oz. dele organizmov): razne školjčne in polžje lupinice, ogrodje morske zvezde in morskega ježka, sipjo kost, galebje pero, lev škržata, morski koprc, vejice rožmarina, oljke, lovorja, smokve, pinije … organizme, ki jih v knjigi Val in Luna na morju odkrivata navihana radovedneža in ki jih bodo otroci zagotovo tudi sami srečali na morju. Vsak otrok bo nekaj gradiva za lastno zbirko morskih zakladov dobil na delavnici, s plemenitenjem zbirke pa bo lahko nadaljeval sam.

 

14.00–15.00

Jože Snoj: OČETOV SIN – SIN OČETOV

Prireditelj: KUD Logos

Sodelujeta: Alen Širca, Neža Gačnik

Povezuje: Robert Kralj

 Delo Očetov sin – sin očetov je pisatelj dokončal nekaj dni pred smrtjo. Knjiga obsega sklop pesmi, ki jih je za tanjšo zbirko in nekako napovedujejo nadaljnjo zgodbo, prevesi pa se v roman, ki že v uvodnih stavkih napove subjektivni premislek, ki prežema celotno delo: kakšni so (bili) protagonistova osebna vera, iskateljstvo in zvestoba poslednji Resnici. Avtor se vrača v različna življenjska obdobja, od otroštva do odraslosti. Ta obdobja, zaznamovana tudi z zgodovinskimi prelomnicami, kot sta bili druga svetovna vojna in čas osamosvojitve, so v pisatelju pustila globoko sled in vplivala na njegovo osebno vernost in doživljanje Boga. Čeprav gre za resna vprašanja, se jih pisatelj loteva s humorjem in samoironijo: v bogatem jeziku in živahnem slogu se spreletava od otroških spominov in vere svojih staršev do svoje protirežimske drže, razmišlja pa tudi o skrivnosti križa in osebnem odnosu do Kristusa, ki se mu na koncu izroči v zveličanje. Za izdajo je poskrbel pisateljev sin dr. Vid Snoj, ki je roman pospremil tudi z osebno obarvano spremno besedo. Tudi naslovnica je delo avtorjevega sina, akademskega slikarja Jošta Snoja.

 

15.00–16.00

POGOVOR OB PODELITVI LAVRINOVE DIPLOME 2023

Prireditelj: Društvo slovenskih književnih prevajalcev

Sodeluje: nagrajenec_ka

Povezuje: Breda Biščak

 Lavrinovo diplomo Društvo slovenskih književnih prevajalcev že od leta 2003 podeljuje za kakovosten opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike in za pomemben prispevek k uveljavitvi slovenske književnosti v tujini. Lavrinova diploma se imenuje po Janku Lavrinu, uglednem slovenskem prevajalcu, literarnem zgodovinarju, esejistu, pisatelju in zaslužnem profesorju Univerze v Nottinghamu. Dogodek vključuje slavnostno podelitev in pogovor z letošnjim nagrajencem oz. nagrajenko.

 

16.00–17.00

SODOBNA HRVAŠKA MLADA LITERATURA SKOZI OČI PESNICE LARE MITRAKOVIĆ IN PISATELJA SVENA POPOVIĆA V OKVIRU MEDNARODNEGA REZIDENČNEGA PROGRAMA ODISEJEVO ZATOČIŠČE 3

Prireditelj: Društvo slovenskih pisateljev

Sodelujeta: Sven Popović, Lara Mitraković

Povezuje: Tomo Podstenšek

 Društvo slovenskih pisateljev v okviru mednarodnega rezidenčnega projekta Odisejevo zatočišče 3 gosti mladega pisatelja Svena Popovića in mlado pesnico Laro Mitraković iz Hrvaške. Sven Popović piše kratke zgodbe, ki so bile objavljene v antologiji mladih hrvaških pisateljev (Bez vrata, bez kucanja, 2012), v zbirki kratkih zgodb Record Stories (2011) ter v raznih revijah in spletnih časopisih, kot so Quorum, Zarez in Arteist. Lara Mitraković je članica literarne skupine 90+, njena poezija je bila objavljena v številnih revijah (Tema, Poezija, Artikulacije) in antologijah (Hrvatska mlada lirika 2, Rukopisi 41, Ekofeminizam. Između zelenih i ženskih studija).

Pisatelj Tomo Podstenšek se bo s Svenom Popovićem in Laro Mitraković pogovarjal o njunem pisanju, njuni rezidenci v Sloveniji, sodobni literaturi ter o preprekah in spodbudah za mlade uveljavljajoče se literarne ustvarjalce na Hrvaškem.

Odisejevo zatočišče 3 je tretja faza projekta, ki ga sofinancira Evropska unija. Mreža literarnih rezidenc je zdaj razširjena na sedem evropskih držav: Češko, Hrvaško, Grčijo, Malto, Srbijo, Slovenijo in Španijo ter Wales v Združenem kraljestvu, sodeluje pa s številnimi institucijami in nevladnimi organizacijami v sodelujočih državah.

 

17.00–18.00

V POŽARU SVETOV: POGOVOR O IVU ANDRIĆU

Prireditelj: LUD Literatura

Sodelujeta: Seta Knop, Silvija Žnidar

 Ob izidu knjige V požaru svetov nemškega novinarja Michaela Martensa, v kateri se avtor ukvarja z izjemnim življenjem nobelovca Iva Andrića, se bosta pogovarjali prevajalka knjige Seta Knop in literarna kritičarka Silvija Žnidar.

 

18.00–19.00

POTI ANDREJA DETELE, V DEŽELI ČUDES

Prireditelj: Društvo slovenskih pisateljev

Sodeluje: Andrej Detela

Povezuje: Vida Mokrin Pauer

 Andrej Detela je svetovno priznan fizik in izumitelj, pesnik, pisatelj, filozof, sociolog, ekolog, popotnik, predavatelj, govorec petih jezikov in bralec znanstvenih knjig, ki jih razume le peščica ljudi na svetu. Ljubi tudi leposlovje. V knjigi Sintropija navaja več kot 600 prebranih del, ki so ga navdihovala, nekatere od njih je v svet pospremil z lucidnimi eseji. Našteto želi in zmore uresničevati, ker kot ustvarja »v orfiškem sprepletu znanosti, umetnosti in duhovnosti«. Delo in osebnost Andreja Detele izžarevata kritičnost do družbe pa tudi sočutje, dobrodejnost, radost, ustvarjalnost, lepoto in kvantno kozmičnost – sintropijo.

 

19.00–20.00

SPOMINI NA VIOLINISTA DEJANA BRAVNIČARJA OB IZIDU KNJIGE VDIH LEPOTE

Prireditelj: Slovenska matica

Sodelujeta: Veronika Brvar in Zarika Snoj Verbovšek

Glasbeni vložki: učenci in učitelji Glasbenega ateljeja Tartini, združeni v Godalni ansambel Glasbenega ateljeja Tartini

 Literarno-glasbeni večer Slovenske matice je posvečen uglednemu violinistu in profesorju glasbe Dejanu Bravničarju ob izidu knjige Veronike Brvar Vdih lepote. Dejan Bravničar, violinist. Izšla je pri Slovenski matici in oživlja spomin na umetnika, ki je plemenitil kulturo našega in mednarodnega kulturnega prostora, hkrati pa portretira družbene razmere, v katerih je violinist dozorel in deloval, ter odpira pogled v njegovo družino, ki je slovela po kultiviranosti, prostranosti duha in svetovljanstvu. Mama Gizela Bravničar je bila primabalerina SNG Opere in baleta Ljubljana ter ustanoviteljica Srednje baletne šole, oče Matija Bravničar pa slovenski skladatelj in akademik SAZU. Violinistova pot je v delu skrbno dokumentirana, kar izpričujejo popisi njegovih koncertov doma in v tujini, izbrani navedki iz kritik domačega in tujega tiska ter pričevanja njegovih kolegov, študentov in sopotnikov.

O monografiji bosta spregovorili avtorica Veronika Brvar ter urednica Zarika Snoj Verbovšek. Z glasbenimi vložki se bodo predstavili tudi učenci in učitelji Glasbenega ateljeja Tartini, združeni v Godalni ansambel Glasbenega ateljeja Tartini, ki deluje pod vodstvom dirigenta prof. Vlada Repšeta.

 

Nedelja, 18. junij

 

10.00–11.00

Literarni dogodek o risoromanu za otroke v starosti 8‒12 let

DEVA Z DEVINA (O LJUBEZNI NA DEVINSKEM GRADU)

Prireditelj: Založništvo tržaškega tiska

Sodelujeta: Marko Kravos, Jurij Devetak

Povezuje: Maša Ogrizek

V najnovejši knjigi za otroke Deva z Devina, igrokaz po starih zgodbah sta svoje ustvarjalne moči združila vsestranski pisatelj Marko Kravos in perspektivni mladi ilustrator Jurij Devetak. Pod budnim očesom mladinske pisateljice Maše Ogrizek, ki je tokrat nastopila v vlogi urednice, je nastal strip, ki na duhovit način pripoveduje zgodbo o starem devinskem gradu blizu Trsta. Patrizia Raveggi je zgodbo prevedla v italijanščino in bo o njej spregovorila s pogledom od zunaj.

 

12.00–13.00

FESTIVAL MLADE LITERATURE URŠKA 2023

»NAVADILA SEM SE KRIKOV VRABCEV«

branje nominiranih literatov in predstavitev zmagovalca Urške 2022 – Vid Karlovšek, Uršljan 2022

Prireditelj: JSKD – Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Sodelujejo: nominirani literati Festivala mlade literature Urška 2023 in Vid Karlovšek

Povezuje: Selma Skenderović

 Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v okviru Slovenskih dnevov knjige pripravlja branje nominiranih literatov Festivala mlade literature Urška 2023 ter predstavitev pesnika Vida Karlovška, zmagovalca Urške 2022. Festival združuje mlade avtorje in avtorice, ki pišejo v slovenščini. Na natečaju lahko sodelujejo mladi literati, stari od 15 do 30 let, ki svojega literarnega dela še niso izdali v knjižni obliki.

Berejo: Hana Vuga, Nastja Češnjevar Ušumović, Eva Šubic, Karmen Petric, Marija Kisilak, Izak Kabir Khan, Hana Brilly, Dominik Lenarčič, Kaja Magovec, Ana Štular, Zigi Omerzel, Aljoša Toplak, Ana Kumperger in Nika Gradišek.

 

14.00–15.00

PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE MOČ PESNICE BRANKE ERHARTIČ KRALJ

Prireditelj: Založba Obzorja

Sodeluje: Blanka Erhatič Kralj

Povezuje: Matej Krajnc

 Blanka Erhartič Kralj je kot literarna ustvarjalka, zlasti pesnica. Leta 2000 je v samozaložbi izšel njen pesniški prvenec z naslovom Prosti pad, leta 2008 pa pri Založbi Obzorja zbirka Dan, ki se ne more znočiti (isto leto nominirana za Jenkovo nagrado). Njena nova pesniška zbirka Moč prinaša zdaj intimno, zdaj ekspresivno poezijo v rimani ali prosti obliki, ki pred bralca postavlja vedno zanimiva vprašanja o svetu, ki je v nas, in kako si ga sami krojimo.

Blanka Erhartič Kralj je od leta 2019 članica Slovenskega centra PEN. Leta 2021 je bila nominirana za nagrado mira, ki jo podeljuje Mira, ženski odbor Slovenskega centra PEN slovenskim ustvarjalkam za izjemne dosežke na področju literarnega ustvarjanja in premišljevanja o literaturi in kulturi ter celostne osebnostne drže.

 

15.00–16.00

RAZGLASITEV NAJBOLJŠIH PESNIC IN PESNIKOV PESMOMATOVEGA NAGRADNEGA NATEČAJA

Prireditelj: portal Vrabec Anarhist

Sodelujejo: predstavniki portala Vrabec Anarhist, Slovenskega centra PEN, Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, agencije Herman in partnerji

Povezuje: Igor Divjak

 Pesmomat, unikaten, robotiziran avtomat, želi poezijo pripeljati tja, kjer so ljudje. Mimoidočim omogoča, da za kovanec kupijo pesem, si polepšajo dan, ter simbolno – pa tudi dejansko – podprejo širjenje poezije. Portal Društva slovenskih pisateljev Vrabec Anarhist, Slovenski center PEN, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter agencija Herman in partnerji bodo ob pesmomatu predstavili avtorice in avtorje, ki so poslali svoje pesmi na nagradni natečaj. Najboljše pesmi bodo dodane v pesmomat.

 

16.00–17.00

POGOVOR O FANTAZIJSKEM ROMANU SVET JE SENCA (EDGARJA KAOSA)

Prireditelj: Založba Goga

Sodeluje: Julija Lukovnjak

Povezuje: Igor Harb

 Edgar Kaos, človeški fant, ki je edini odrešitelj Inkrematere in bitij, ki ga skrivoma prezirajo, se ji je utrnil pri rosnih enajstih letih, njegova zgodba pa se je v petih letih razvila v magično epiko na skoraj 400 straneh. Prvi del, Imaginarni svetovi Edgarja Kaosa je bil le uvod v veliko, nevarno in razburljivo čarobno popotovanje. V nadaljevanju Imaginarnih svetov Edgar, Floria in Kvint v sklopu pomembne konference in parade Obrambnega voda obiščejo Pan Nomo, prestolnico Inkrematere, kjer najstarejša črna maginja Edgarja uroči s trdovratnim zlim urokom. V vse okrutnejši in obsežnejši vojni, v kateri nikogaršnja vest ne more ostati čista, se prijateljstva naglo spreminjajo v sovraštva, sovraštva pa v nevarna prijateljstva, ki imajo lahko katastrofalne posledice za prihodnost Inkrematere.

Avtorica romana Julija Lukovnjak (2000) je zlata maturantka, študentka filozofije in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njen prvi roman Imaginarni svetovi Edgarja Kaosa je izšel leta 2021 pri založbi Sanje, drugi, Svet je senca (Edgarja Kaosa), pa letos pri Založbi Goga.

Igor Harb je publicist in prevajalec. Piše o filmu in je član specialne ekipe podkasta O.B.O.D., kjer se pogovarjajo o tem, kaj novega se dogaja vesolju, med zunajzemeljskimi bitji, škrati, sociopatskimi morilci, kavboji in pošastmi iz kanalizacije.

 

17.00–18.00

MOČ FREKVENC V BESEDAH

Prireditelj: KUD AAC Zrakogled 

Sodeluje: Glorjana Veber

Povezuje: Tina Košir

Sovražni govor, manipulacija z besedami in pasivno sprejemanje propagande so postali temačna realnost sodobnega časa. Med širšo javnostjo niso razširjene znanstvene raziskave japonskih, ruskih in drugih svetovnih znanstvenikov, ki dokazujejo, da način uporabe jezika neposredno vpliva na naše zdravje in blaginjo. Frekvence v besedah vplivajo na naš živčni sistem in celostno dobro počutje – to razkriva spregledani vidik področja kvantne fizike.

Glorjana Veber, pesnica in raziskovalka kvantne fizike v povezavi s poezijo, je doktorirala iz literarnih študij na temo ›Poezija, element družbene spremembe‹. S svojim inštitutom IRIU je v Sloveniji in tujini razvila več kot 1000 inovativnih in eksperimentalnih projektov, ki združujejo poezijo in družbene spremembe. Za poezijo je prejela nekaj domačih in mednarodnih nagrad. Raziskovanju kvantne fizike v povezavi s poezijo (in širše z jezikom) se najbolj aktivno posveča zadnjih deset let. V javnosti je s to temo nastopila v času pandemije, ko je v sozaložništvu KUD AAC Zrakogled in založbe Hyperion izšla njena knjiga 500 misli o življenju Modróko, Akašejke, ki je doživela že dva ponatisa.

Pogovor z Glorjano Veber bo vodila Tina Košir, avtorica programov Pot navznoter, učiteljica meditacije in joge ter raziskovalka indijskih filozofij.

 

18.00–19.00

V VESOLJU BESED

Sodeluje: Andreja Gomboc

Povezuje: Luna J. Šribar

Andreja Gomboc, slovenska astrofizičarka, profesorica za astronomijo in raziskovalka na Univerzi v Novi Gorici, je vključena v več mednarodnih raziskav na področju astrofizike. Preučuje plimska raztrganja zvezd v bližini črnih lukenj, izbruhe sevanja gama, tranzientne pojave v vesolju in orbitalno dinamiko satelitov. Je (so)avtorica več kot sto znanstvenih člankov v mednarodnih znanstvenih revijah, vodja projektov Evropske vesoljske agencije (ESA), ocenjevalka opazovalnih predlogov za satelite NASA in ESA. Je tudi promotorka znanosti. Pogovor z mednarodno uveljavljeno astrofizičarko bo potekal na teme elektromagnetnega delovanja besed (informacij), ›obnašanja‹ informacij v bližini črne luknje, odnosa naravoslovnih znanosti do besed in števil, vplivu astronomije na popularno kulturo in o brezmejnosti vesolja. Pogovor bo vodila Luna J. Šribar, pisateljica, antropologinja, predsednica MIRE, ženskega odbora slovenskega centra PEN.

 

19.00–20.00

KONCERT

Ana Vipotnik in Igor Leonardi

 Pevka Ana Vipotnik in kitarist Igor Leonardi sta kot gonilna sila zasedbe Fake Orchestra ustvarila štiri zgoščenke in v zadnjih desetih letih odigrala več kot 450 koncertov doma in v tujini, kjer je skupina nastopala od Istanbula do New Yorka. Igor Leonardi je v svoji bogati glasbeni karieri igral s svetovno znanimi džezovskimi glasbeniki in kultno rock skupino Metallica, na RTV Slovenija pa je bil idejni vodja glasbene oddaje Muzikajeto. Od leta 2017 je umetniški vodja Jazz Cluba Ljubljanski grad.

Posebno poglavje njunega umetniškega sodelovanja so tudi nastopi v duetu, pri čemer repertoar sestavlja zelo širok izbor glasbenih zvrsti, ki zrcalijo njune najrazličnejše glasbene preference. Med njimi so tudi mnoge avtorske uglasbitve pesmi slovenskih pesnic in pesnikov, glasbe sveta in manj znani džezovski standardi. Navdih za svoje ustvarjanje pogosto najdeta v poeziji in leposlovju.

 

PISATELJSKI KOMBI, NA POTI V DEŽELO ČUDES

MARIBOR

30. maj, ob 10.00

Grajski trg

Feri Lainšček

Z Društva slovenskih pisateljev je na pot krenilo posebno vozilo – s kovčki, polnimi knjig. Z njimi potujejo pisateljice, pisatelji, pesnice in pesniki. Obiskujejo mesta in manjše kraje, prinašajo zgodbe in pesmi, pričajo o svetovih, skritih v tem, v katerem živimo. Med platnicami knjig, ki jih pišejo, so čudesa. Prinašajo popotniški veter v laseh in srčnost, da čudesa podelijo. V Maribor, na odprtje knjižnega sejma v sklopu 26. Slovenskih dnevov knjige, se bo pripeljal pisatelj in pesnik Feri Lainšček ter nastopil na Grajskem trgu.

 

KOPER
14. junij, ob 9.30

Prešernov trg, pred knjigarno Libris

Boštjan Gorenc Pižama

Pisateljski kombi se bo 14. junija ob 9.30 ustavil na Prešernovem trgu v Kopru, pred knjigarno Libris. Pripeljal bo slovenskega pisatelja, prevajalca in komika Boštjana Gorenca Pižamo.

 

Sv. ANTON
14. junij, ob 10.45

OŠ Elvire Vatovec Prade

Nataša Konc Lorenzutti

V Sv. Antonu bo otroke podružnične Osnovne šole Elvire Vatovec Prade ob 10.45 obiskala mladinska pisateljica Nataša Konc Lorenzutti: »Gostovati v majhnih vaseh, na deželi? Ker živim v majhni vasi na Vipavskem, so mi vaški otroci nekoliko bližji. Kar pa seveda ne pomeni, da se mestnim izogibam. Vedno grem rada med otroke, tako v mesta kot v vasi. Zgodba nas zbliža v vsakem okolju.«

 

TREBČE

14. junij, ob 16.00

Nataša Konc Lorenzutti

Trebče, slovensko vas v Italiji, bo obiskala mladinska pisateljica Nataša Konc Lorenzutti.

 

MAVČIČE

16. junij, ob 11.00

Dvorana Simona Jenka Mavčiče, za otroke OŠ Orehek, podružnične šole Mavčiče

Gaja Kos

Pisateljica, prevajalka, urednica in literarna kritičarka Gaja Kos ustvarja za otroke. Napisala je eno kartonko, osem slikanic in tri ilustrirane knjige. Ustvarja tudi zgodbe za reviji Ciciban in Cicido, dve besedili je napisala za radio. Liki njenih zgodb so običajno izmišljena bitja ali živali, redkeje ljudje, včasih celo predmeti. Blizu ji je humor, tako besedni kot situacijski. Njeni slikanici Grdavši in presenečenje ter Obisk sta bili nominirani za nagrado desetnica, slikanica Nočni obisk za nagrado Kristine Brenkove, slikanica Ne pozabi na naslov! je bila uvrščena med Bele vrane, z Junaki z ladje Argo so se učenci ukvarjali na tekmovanju za Cankarjevo priznanje, slikanico Obisk pa so prejeli vsi ljubljanski prvošolci.

 

PROGRAM V PARTNERSKIH MESTIH

MURSKA SOBOTA

Organizatorja: Mladinski informativni in kulturni klub ter Pokrajinska in študijska knjižnica

Termin: 15. in 17. junij

V četrtek, 15. junija, vabljeni na Grajsko dvorišče, kjer bo med 16.00 in 18.30 knjižni sejem v organizaciji Mladinskega informativnega in kulturnega kluba. Ta ob 17. uri vabi na Pravljično urico; pripovedovale bodo gostje, pravljičarke iz Pokrajinske in študijske knjižnice. Tam bo ob 19.00 predstavitev romana Vanje Lebar Lajkam te (dogodek v okviru akcije Splet besed). Na Grajskem dvorišču bo knjižni sejem tudi v soboto, 17. junija, med 10.00 in 19.00, Mladinski informativni in kulturni klub ob 11.00 in 15.30 pripravlja lutkovni predstavi, med 14.00 in 15.00 pa so otroci vabljeni tudi na lutkarsko delavnico. Slovenski dnevi knjige v Murski Soboti se bodo sklenili z odprtim branjem prekmurskih avtorjev (delom projekta Splet besed) na Grajskem dvorišču med 16.00 in 17.30.

 

ORMOŽ

Organizator: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož

Termin: 8. junij

V četrtek, 8. junija 2023, bo od 18. ure na vrtni terasi Knjižnice Ormož potekalo javno branje bralnih klubov Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož. Z branjem odlomkov in s kratkimi predstavitvami pisateljev se bodo ob obletnicah poklonili trem avtorjem: BK Sveti Tomaž Lovru Kuharju (Prežihovemu Vorancu), ker je letos 130. obletnica njegovega rojstva; BK Središče ob Dravi – Dravulice Ivanu Tavčarju, saj letos mineva 100 let od njegove smrti; BK Ormož pa Mišku Kranjcu, ker letos mineva 40 let od njegove smrti.

 

MARIBOR

Organizator: MKC Maribor in partnerji

Termin: 30. maj–3. junij

 Med 30. majem in 3. junijem bodo v Mariboru potekali 26. Slovenski dnevi knjige – Ko te napiše knjiga, letos pod sloganom ›Najdi svojo knjigo. Najdi svoj svet‹.

Prinašajo knjižni sejem z aktualno ponudbo slovenskih založb in pestrim spremljevalnim programom, ki bo potekal vse dni festivala na Grajskem trgu, kjer bo v dopoldanskem času potekal tudi skrbno premišljen program za otroke z nastopi vrhunskih slovenskih mladinskih pisateljic in pisateljev. Ob knjižnem sejmu se bo v šestih dneh zvrstilo več kot sedemdeset dogodkov; na sporedu so literarni nastopi, branja, predstavitve knjig, razprave, pogovori, razstave in ulični performansi, v živo pa se bo mogoče srečati z literarnimi ustvarjalci in drugimi sodelavci pri nastajanju knjig: ilustratorji, uredniki, prevajalci in založniki.

V popoldanskem času bo vrata književnosti odprla Literarna hiša Maribor, večerno prizorišče festivala pa bo atrij Vetrinjskega dvora, Vetrinjc – BarCoda, kjer organizatorji pripravljajo kurirane večerne literarne dogodke, ki bodo na tak ali drugačen način povezane z letošnjo osrednjo temo in na katerih bodo nastopili ugledni literarni gostje.

V osrednjem delu programa bodo na Literarni postaji Mariborske knjižnice gostili priljubljenega slovenskega pisatelja za otroke in mladino Slavka Pregla, ki je v skoraj petih desetletjih ustvarjanja za otroke in mladostnike razvil resnično samosvojo poetiko in prepoznaven pisateljski slog. Na dveh velikih večernih branjih, enem proznem in drugem pesniškem, bodo nastopili Boštjan Videmšek, Avgust Demšar, Dijana Matković, Jernej Dirnbek, Peter Svetina, Milan Jesih, Ana Pepelnik, Stanka Hrastelj in Janez Ramoveš, gostja letošnjega večera LGBTQ+ poezije pa bo Jenkova nagrajenka Nataša Velikonja. Pripravljajo tudi tradicionalni maraton mariborskih literatov, festival pa bo sklenila zabava s karaokami z izbranimi popevkami na zimzelena besedila, ki so jih napisali priznani slovenski pesniki in pesnice.

 

BREŽICE

Akcija KNJIGA, KI ME JE PREMAKNILA

Organizator: Knjižnica Brežice

Termin: od 15. junija

Organizatorji bodo k sodelovanju povabili šolske knjižničarje z njihovega območja, s katerimi vse leto sodelujejo pri izvedbi bibliopedagoških dejavnostih. S spletnimi objavami (spletna stran in Facebook) bodo začeli 15. junija 2023, nato pa z njimi nadaljevali enkrat tedensko. Načrtujejo do 10 zanimivih objav o branju in raznolikih bralnih okusih in navadah.

 

SLOVENSKE KONJICE

Organizator: Splošna knjižnica Slovenske Konjice

Termin: 15. junij ob 19.00

V Domu kulture Slovenske Konjice bo potekala predstavitev knjige Na valovih duha. Adelma von Vay in Caroline Corner. Knjiga na 267 straneh prinaša več kot 100 slik in zajema podatke iz več kot 120 virov. Predstavlja prvi del celovitega vpogleda v življenje in delovanje Adelme von Vay, svetovno znane spiritistke in teozofinje, ki je med letoma 1867 in 1925 živela v Slovenskih Konjicah, in zaobjema čas od njenega rojstva leta 1840 do leta 1881, ko jo je v Slovenskih Konjicah obiskala njena mlada angleška prijateljica, spiritualistka in uspešna avtorica spiritualističnih besedil Caroline Corner iz Londona ter o tem obisku napisala knjižico Moj obisk Štajerske.

 

CELJE

Organizator: Knjigarna Antika, d. o. o.

Termin: 14.–17. junij

 Štirinajstega junija ob 10. uri bo na Stanetovi ulici, pred bivšo knjigarno Naša knjiga, odprtje Knjižne tržnice, ki bo odprta do 17. ure. Knjigarna in antikvariata Antika vabi na Borijev kotek, razstavo ilustracij Borija Z. Zupančiča ›Ivan Tavčar in Karel Destovnik-Kajuh‹, razstavo knjižnih izdaj pisatelja Ivana Tavčarja in pesnika Karla Destovnika Kajuha, ter na Knjižno tržnico, na promocijo avtobiografije rokometnega trenerja, kolesarskega zanesenjaka in ambasadorja kolesarske dirke po Sloveniji Toneta Tislja. Petnajstega junija organizatorji vabijo na knjižno tržnico Sejem na zraku na Stanetovi ulici, od 9. do 17. ure; od 15.30 do 16.30 bo tam branje Celjskega literarnega društva. Šestnajstega junija vnovič vabljeni na knjižno tržnico Sejem na zraku na Stanetovi ulici, od 9. do 17. ure, pa tudi v Knjigarno in antikvariat Antika, na Noč knjigarn od 19. do 23. ure, ko ob obisku in nakupu ene knjige drugo podarijo. Ob 20. uri se bo v knjigarni začela predstavitev romana Medeje Mahnič Friderikova zgodba. Tudi 17. junija od 9. do 12. ure vabljeni na knjižno tržnico Sejem na zraku na Stanetovi ulici: ob 11. uri bo tam gostoval pesnik in glasbenik Matej Krajnc, ki bo s svojim šeststrunskim glasbilom predstavil nov roman Rufus in pesniško zbirko Razrvani človek.

 

NOVO MESTO

Organizator: Založba Goga

Termin: 1. junij–22. junij

Lokacija: Knjigarna in kavarna Goga, Glavni trg 6

 

1. junij ob 20.00

POGOVOR O ROMANU PA ČEPRAV BULDOŽER

Sodeluje: Andrej Skubic

Povezuje: Jedrt Jež Furlan

 Pa čeprav buldožer je roman o človeški naravi in tehnologiji, literaturi in faktih, v katerem se mešata stvarnost in domišljija. »Pa čeprav buldožer dobro nadaljuje in nadgrajuje pisateljev opus. Znova dobimo pravo zgodbo, z atraktivnimi elementi in kompleksno avtorsko izpeljavo. Še enkrat se nekaj, kar se je najprej zdelo poživitveno potovanje, izkaže za fantazmagoričen spust ali padec v brezno. Bližine se vedno znova sfižijo, ampak ostajajo edina možnost, ki jo imamo. Ob tem pa se med individualnimi usodami splete tudi družbena dimenzija, tokrat so to predvsem vprašanja o razmerju med človeško naravo in tehnologijo,« je zapisala Petra Vidali v recenziji v časopisu Večer.

Andrej E. Skubic (1967) je pisatelj, prevajalec in jezikoslovec. Prevaja iz irske, škotske, ameriške, afriške in hrvaške književnosti. Za prevoda Čitanke Gertrude Stein in romana Kako pozno, pozno je bilo Jamesa Kelmana je leta 2007 prejel Sovretovo nagrado. Za roman Grenki med je leta 2000 prejel nagrado za najboljši prvenec in Delovo nagrado kresnik. Slednjo je prejel tudi za roman Koliko si moja?, ki mu je prinesel še nagrado Prešernovega sklada. Je tudi avtor treh dramskih besedil: Neskončni šteti dnevi, Pavla nad prepadom in Hura, Nosferatu.

Jedrt Jež Furlan je zaposlena pri Založbi Goga. Piše tudi kolumne za Dnevnik (Objektiv) in Novi medij.

 

8. junij ob 20.00

POGOVOR O ROMANU ČMRLJEV ŽLEB

Sodeluje: Agata Tomažič 

Povezuje: Ivana Djilas

Ko v idilični smučarski vasici globoko pod snegom odkrijejo truplo, se sproži plaz skrivnosti, ki razkrije, da nihče ni tako nedolžen, kot se zdi. Roman Čmrljev žleb skozi odnose svojih junakov in junakinj odpira rane polpretekle zgodovine in pokaže, da ima vsakdo preteklost, ki ji ne more ubežati.

»Agata Tomažič sodi med najbolj radožive in duhovite slovenske pisatelje, tudi ko se loteva najbolj mučnih družinskih odnosov, in na srečo ni nič drugače tokrat, ko se prek spretne menjave pripovednih perspektiv (različni junaki, različna časovna obdobja …) in razkrivanja skrivnosti pred nami riše družinska anamneza Flajsovih.« Maja Šučur, Dnevnik

Agato Tomažič (1977) je širša javnost spoznala kot novinarko časopisne hiše Delo. Danes je zaposlena na ZRC SAZU. Prevaja iz angleščine in francoščine, pretežno leposlovje in humanistiko. Izdala je leposlovne knjige Česar ne moreš povedati frizerki (Goga, 2015), Zakaj potujete v take dežele? (CZ, 2016, nagrada krilata želva), Tik pod nebom (Goga, 2017) in Čmrljev žleb (Goga, 2023) ter je soavtorica Blodnika po Istri (Društvo za dolgovezenje, 2019).

Ivana Djilas je gledališka režiserka, kolumnistka in pisateljica. Napisala je odmeven roman Hiša (Cankarjeva založba, 2017) in svojevrstno zbirko avtobiografskih esejističnih zgodb A si lahko vsaj enkrat tiho (Goga, 2022).

 

22. junij ob 20.00

POGOVOR O ROMANU A K I L E S

Sodeluje: Mirt Komel

Povezuje: Helena Zemljič

A k i l e s je roman, ki se v štiriindvajsetih urah, od jutra do jutra, zgodi v Ljublabljani, prestolnici Zlovenije, kjer se ima zgoditi vstajniški Dogodek. Celotno dogajanje je podano s perspektive treh protagonistov. Njihove usode se prepletajoče »križem kradejo«, prav tako kot stavki in skovanke tega romanesknega teksta.

Mirt Komel (1980) je pisatelj in filozof, predavatelj in raziskovalec na Fakulteti za družbene vede in na Filozofski fakulteti. Je avtor številnih znanstvenih monografij, njegova literarna dela pa segajo od dram in dramskih pesnitev in potopisov. Pianistov dotik (Goga, 2015) je njegov romaneskni prvenec, Medsočje (Goga, 2018) njegov drugi roman, Detektiv Dante (Goga, 2021) pa tretji. Romana Pianistov dotik in Medsočje sta bila nominirana za nagrado kresnik.

Helena Zemljič je sourednica knjige A k i l e s in zaposlena pri Založbi Goga.

 

ŠKOFJA LOKA

POVEJ MI PRAVLJICO – PRIPOVEDOVALSKI DOGODEK ZA OTROKE

Prireditelj: Kulturno društvo Grable, društvo za kreativno grabljenje sveta in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka

Termin: 15. junij ob 18.00,

Lokacija: Knjižnica Ivana Tavčarja – mladinski oddelek

»Pravljico v malho in na potep. Gremo proti vsem štirim stranem neba, v čudežne dežele, čudovitim dogodivščinam naproti. In ko se pot zatakne, stremo še kakšno uganko, zapojemo in zavriskamo ter se požgečkamo po podplatih. Nič nas ne ustavi,« k pravljici vabijo udeleženke študijskega krožka z naslovom Povej mi pravljico.

 

KOPER

 KNJIŽNI SEJEM IN PRIREDITVE ZA OTROKE NA PREŠERNOVEM TRGU

Prireditelj: Knjigarna Libris

Termin: 14.–16. junij, vsak dan med 9. in 18. uro

Na Prešernovem trgu v Kopru bo potekal knjižni sejem, ob njem pa prireditve za otroke.

 

TRST

 SREČANJE S PESNICO MAJDO ARTAČ STURMAN

Prireditelja: SKD Tabor, založbi ZTT in Mladika

Termin: 15. junij ob 20. uri

Lokacija: Prosvetni dom, Opčine

Ob izidu pesniških zbirk Majde Artač Sturman Prozornosti odčaranega zaliva / Trasparenze di un golfo disincantato (Mladika) in Strehe (ZTT) se bo z avtorico pogovarjala Nataša Sosič.

Majda Artač Sturman (1953) piše poezijo in prozo za odrasle in otroke, recenzije in eseje. Njene pesmi so vključene v več slovenskih in italijanskih pesniških antologij. Leta 2003 se je uvrstila v dvanajsterico kandidatov za naziv viteza/vitezinje na pesniškem turnirju v Mariboru. Izdala je več pesniških zbirk, prozno pesniško delo Mozaik v kovčku, zbirko Pravljice za Niko, pravljice za malo in veliko in zbirko kratkih zgodb Silhuete. Obožuje zvočnost in ritem različnih jezikov, likovno umetnost, otroško ilustracijo, sprehode v naravi, cvetje in barve.

V najnovejši zbirki Strehe je pesnica zbrala utrinke vsakdanjega življenja in jih tenkočutno zapisala v obliki verzov, iz katerih veje optimizem in sporočilo, da je sreča v majhnih stvareh.

Pesniška zbirka Prozornosti odčaranega zaliva prinaša pesmi v slovenskem in italijanskem jeziku; ne gre za prevode, temveč za avtoričino delo, poznavanje obeh jezikov, v katerih živi in ustvarja.

 

 

 

Slovenske dneve knjige podpirajo: