Društvo slovenskih pisateljev obvešča, da način subvencioniranja, kot ga je izvajal Trubarjev sklad, z 2020 prehaja pod okrilje Javne agencije za knjigo RS, zato DSP ne more več zagotavljati finančnih podpor za izdajanja slovenske literature v prevodih.  Zainteresiranim založbam predlagamo, da se za subvencioniranje stroškov tiska nameravanih izdaj knjig slovenskih avtorjev v tujih jezikih prijavijo […]

Vse velike in slavnostne besede so zaman, vse svečane in goreče zaobljube so zaman, vsi trenutki iskrene skrbi so povsem odveč, vsa duhamorna ljubezen je odveč, tudi goreča zaklinjanja, da ljubimo materinščino, so odveč. Izražajo skromnost, bojazen in hinavščino, podrejenost, ker so to samo oblike samotolažb in zavajanja in strahu, če ne obstaja odgovor na […]

Ob mednarodnem dnevu maternega jezika vabljeni v petek, 21. februarja, ob 17.30. uri v prostore Društva slovenskih pisateljev na literarni večer z avtorico in avtorji, ki pišejo v angleščini, madžarščini, kajkavščini, prekmurščini in rezijanščini. Z nami bodo ERICA JOHNSON DEBELJAK, ALBERT HALÁSZ, ZLATKO KRALJIĆ, TINE MLINARIČ in RENATO QUAGLIA. Branje in pogovor z njimi bo vodila […]

Obveščamo vas, da bo pisarna Društva slovenskih pisateljev bo zaradi praznikov zaprta od 24.12.2019 do 3.1.2020.   Ponovno se vidimo 6.1.2020.   S R E Č N O   i n   V E S E L O   2020!

  Znani so rezultati in rezidenčna imena za leto 2020   V sklopu natečaja za sodelovanje pri rezidenčnem programu v letu 2020, ki je del projekta Odisejevo zatočišče 2 (The Ulysses’ Shelter 2) je tričlanska komisija, v sestavi Aljaža Koprivnikarja, Barbare Korun in Tanje Petrič, izbrala tri slovenske kandidate, ki se bodo udejstvovali v rezidenčnem […]

Novi prevodi v Litteræ Slovenicæ    Mednarodna edicija Litteræ Slovenicæ, ki jo izdaja Društvo slovenskih pisateljev, predstavlja nova dva prevoda, ki se bosta pridružila pisani paleti avtorjev in avtoric, žanrov in jezikov, izdanih v revijalni zbirki z več kot petdesetletno tradicijo. V letniku 2019 je izšla pesniška zbirka »Werkstückchen« (»Delci dela«) Jureta Jakoba v nemškem […]

Nagrado za najboljši literarni prvenec 35. Slovenskega knjižnega sejma 2019 je prejel Jakob J. Kenda za knjigo Apalaška pot: 3500 hribov in Amerike (Založba Ispo, Ljubljana). Nagrada je bila razglašena 27. 11. 2019 na dogodku (Literarni večer in podelitev nagrade za najboljši prvenec in nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca – neposredni prenos na Radio […]

DOGAJALO SE BO NA PISATELJSKEM ODRU 35. SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA od 26. 11. do 1. 12. 2019   Torek, 26. 11. 16.00 Poezija iz oči v oči, literarni dogodek Povezuje: Dejan Koban Gostje: Amadej Kraljevič, Nežka Struc, Ana Marija Garafol, Matej Krajnc, Blaž Božič, Aja Zamolo, Miha Maurič, Radharani Pernarčič, Urška Kramberger Prireja: Društvo slovenskih […]

Najpreprostejši in najbolj natančen pogled na sejem kot starodavno obliko prodaje blaga je, da na sejmu stojijo ob stojnicah na enem mestu za tri, štiri ali več dni drug ob drugem konkurenti iste »branže«, razkazujejo svoje dosežke in se potegujejo za pozornost kupcev vseh vrst, ter kar je zelo pomembno, trgujejo tudi med seboj. Kolikšen […]

Žirija v sestavi Denis Škofič (predsednik), Martina Potisk (članica) in Goran Dekleva (član) je med sedemnajstimi knjigami, ki so prispele na razpis, izbrala sledeče nominirance in nominiranki za nagrado literarni prvenec 35. Slovenskega knjižnega sejma: JAKOB J. KENDA: APALAŠKA POT. 3500 HRIBOV IN AMERIKE (Založba ISPO, Ljubljana) ALENKA KOŽELJ: LOVILCI SANJ (Založba Mladinska knjiga, Ljubljana) […]

35. Slovenski knjižni sejem Izpostavljeno v prevodih, Ars in založbe na ogledu Pod naslovom 200 prevodov, 40 tujih jezikov se bo Evald Flisar o bogati beri prevodov svojih knjig pogovarjal z enim od prevajalcev Davidom Limonom. Tržaški pesnik Marko Kravos pa bo v pogovoru s prevajalko Darjo Betocchi, dobitnico letošnje Lavrinove diplome, predstavljal pesniško zbirko […]

35. Slovenski knjižni sejem Nekaj drugega: Pesnice in pesniki v pogovoru z Nina Dragičević Nina Dragičević na letošnji Pisateljski oder prinaša cikel pogovorov z avtoricami in avtorji, ki predstavljajo določeno drugost. Ne zato, da bi jo fetišizirali ali eksotizirali, marveč zato, da bi z močjo (in odgovornostjo!), ki jo imamo pisateljice in pisatelji, prispevali k […]