Evald Flisar
(13. 2. 1945, Gerlinci, Slovenija). Pisatelj, dramatik, prevajalec, pesnik, svetovni popotnik, urednik revije Sodobnost in Enciklopedije znanosti v Londonu, tri mandate (1995–2002) predsednik Društva slovenskih pisateljev. Izredni član SAZU od 1. junija 2023.
Evald Flisar je po mnenju strokovnjakov eden izmed najpomembnejših slovenskih pisateljev in dramatikov zadnjih desetletij, ki je s prevodi romanov in dramskih besedil v 40 jezikov tudi izjemno uspešen v mednarodnem okviru. Razvil je svojevrstno, sodobno različico razvojnega romana. V to zvrst sodi tudi njegov najbolj znani roman Čarovnikov vajenec (1986), ki je doslej izšel v trinajstih slovenskih izdajah in obveljal za »najbolj brani slovenski roman 20. stoletja«, izšel pa je tudi v številnih prevodih. Njegove drame uprizarjajo poklicna gledališča na vseh celinah. Po osnovni poetiki prefinjene sinteze realističnega dialoga, rahločutnosti, ironije in simbolike je Flisar dedič Čehova, teatra absurda ter angleške in ameriške dramatike druge polovice 20. stoletja. Flisar je mojster pripovedovanja zgodb in dialoga, pri tem pa ne gre le za izbrušeno mehanično formo, temveč vselej za soočenje različnih vizij sveta. Tako v romanih kot v dramah zveni njegov jezik nenavadno naravno, vzpostavlja pa simbolno vertikalo ter z ostrim konfliktom različnih stališč gradi sintezo celovitega videnja sveta.
Evald Flisar se je rodil očetu krojaču ob koncu druge svetovne vojne (1945) v slikoviti vasi Gerlinci, ki leži ob avstrijski meji na Goričkem v Prekmurju. Prve štiri razrede osnovne šole je zaključil v domači vasi, naslednje štiri pa v sosednji vasi Cankova. Odraščanje v Gerlincih je večkrat opisal kot najsrečnejše obdobje v svojem življenju. Sledila so štiri leta gimnazije v Murski Soboti, primerjalna književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter angleški jezik in literatura na West London Collegeu of Higher Education. Tri leta in pol je živel v Avstraliji ter med drugim vozil podzemni vlak v Sydneyju. Po enoletnem potovanju iz Avstralije nazaj v Evropo, ki je rodilo njegov prvi potopis Tisoč in ena pot, je 17 let živel v Londonu, kjer je pisal kratke zgodbe in radijske ter televizijske igre za BBC ter urejal (med drugim) Enciklopedijo znanosti za veliko mednarodno založbo Marshall Cavendish. Od leta 1990 večino časa živi v Ljubljani. Ostal je svetovni popotnik, doslej je prepotoval 98 držav.
Prozna in potopisna dela: Mrgolenje prahu, Umiranje v ogledalu, Tisoč in ena pot, Južno od severa, Lov na lovca, Čarovnikov vajenec, Noro življenje, Popotnik v kraljestvu senc, Potovanje predaleč, Zgodbe s poti, Velika žival samote, Ljubezni tri in ena smrt, Na poti v nebesa sem se oglasil v peklu, Čaj s kraljico, Mogoče nikoli, Opazovalec, Na zlati obali, To nisem jaz, Dekle, ki bi raje bilo drugje, Začarani Odisej, Tam me boš našel, Besede nad oblaki, Dekleta, ki se jih spomnim, Greh, Zbiralec sanj, Poglej skozi okno, Moje kraljestvo umira, Alica v nori deželi, Nevidni ot®ok, Očetova pisma sinu, Trgovec z dušami. Pet romanov je bilo med finalisti za nagrado kresnik, enajst jih je bilo nominiranih za nagrado. Eden je bil nominiran za nagrado modra ptica. Alica v nori deželi je bila nominirana za nagrado večernica.
Uprizorjena dramska dela: Kostanjeva krona, Nimfa umre, Jutri bo lepše, Kaj pa Leonardo?, Tristan in Izolda: Igra o ljubezni in smrti, Iztrohnjeno srce, Sončne pege, Poslednja nedolžnost, Enajsti planet, Nora Nora, Akvarij, Antigona zdaj, Šakuntala, Alica v nori deželi, Vzemi me v roke, Komedija o koncu sveta ter številne radijske in televizijske igre v slovenščini in angleščini. Za tri drame je prejel Grumovo nagrado, osem jih je bilo za to nagrado nominiranih. V Sloveniji so njegove drame uprizorili SNG Maribor, MGL, Prešernovo gledališče Kranj, Gledališče čez cesto in Slovensko komorno gledališče.
Poleg Grumovih nagrad je prejel nagrado Prešernovega sklada za tri dela, za Popotnika v kraljestvu senc ter za drami Kaj pa Leonardo? in Jutri bo lepše. Prejel je tudi Župančičevo nagrado za življenjsko delo.
Celo bolj kot domači so Flisarjevim delom naklonjeni tuji kritiki. The Irish Times je njegov za Dublin International Literary Award nominiran roman On the Gold Coast uvrstil med 13 najboljših romanov o Afriki, ki so jih napisali Evropejci (v družbi imen, kot so Joseph Conrad, Graham Greene, Isak Dinesen, Bruce Chatwin in drugi), polstranske in celostranske pohvalne kritike uprizoritev dram Kaj pa Leonardo? in Antigona zdaj v Džakarti pa so bile objavljene v več kot 20 časopisih.
Udeležil se je več kot petdesetih literarnih festivalov, bralnih nastopov, podpisovanj svojih knjig in uprizoritev svojih dram na vseh celinah, med njimi v naslednjih državah in mestih: British Library, London; European House, London; Congress Library, Washington; Golda Meir Library, Milwaukee; Jaipur Lit Fest, Indija; Tata Literature Festival, Mumbai, Indija; Kerala Literary Festival, Indija; mednarodni knjižni sejem v New Delhiju, Eslite Bookshop Taipei, Tajvan; München, Berlin, Brno, Varšava, Wroclav, Košice, Reykjavik, Bukarešta, Dunaj, Rim, Kairo, turneje po Braziliji, Mehiki, ZDA in Avstraliji, turneja po Skandinaviji (Norveška, Švedska, Finska, Danska); Lahti Literary Festival, Finska; Teater Koma, Džakarta, Indonezija; Teater Amarta, Yogyakarta, Idonezija, Cultural Centre, Kathmandu, Nepal, predstavitev njegovih prevodov v Aleksandrijski knjižnici; itd., itd.
Flisarjeva dela so bila doslej prevedena v naslednjih 40 jezikov: angleščina, nemščina, ruščina, poljščina, češčina, slovaščina, romunščina, bolgarščina, grščina, turščina, italijanščina, španščina, francoščina, beloruščina, azerbajdžanščina, albanščina, makedonščina, srbščina, hrvaščina, bosanščina, madžarščina, arabščina, kitajščina, japonščina, vietnamščina, malajščina, indonezijščina, portugalščina, hindijščina, bengalščina, nepalščina, tamilščina, malajalamščina, odijščina, konkani, islandščina, amharščina, finščina, nizozemščina, latvijščina in baskovščina. Vseh prevodov ob sprejemu v SAZU je 250, kar pomeni, da je Evald Flisar trenutno najbolj prevajan slovenski pisatelj in dramatik.
Posebno poglavje so uprizoritve Flisarjevih dram v tujini. Graški Theater im Keller je doslej uprizoril 13 njegovih dram v nemščini; od avstrijskega ministrstva za kulturo so dobili subvencijo za uprizoritev vseh 15 njegovih dram v okviru projekta »Flisar-Komplet«. V Londonu so bile uprizorjene tri njegove drame, v Washingtonu ena, v Reykjaviku ena, v Vitebsku v Belorusiji ena, v Moskvi ena, na Češkem ena, v Kairu dve, v Srbiji dve, v Bosni ena, v Džakarti dve, v Yogyakarti ena, na Tajvanu ena, v Mumbaju ena, v New Delhiju ena, v Kolkati pet, v Tokiu štiri. Evald Flisar je doslej edini slovenski dramatik, ki so mu drame uprizorila poklicna gledališča v Indiji, Indoneziji, Egiptu, Tajvanu, Islandiji in na Japonskem.
Prevedene drame so izšle tudi v knjižnih izdajah: v angleščini Collected Plays, Vol. 1, Collected Plays, Vol. 2, obe Texture Press, New York (vseh 15 dram), v nemščini Gesammelte Stücke, Band 1 in Gesammelte Stücke, Band 2, obe Hermagoras, Avstrija (vseh 15 dram), po tri drame so izšle v italijanščini, španščini, arabščini, bengalščini ter po ena v češčini, indonezijščini in kitajščini. Komedija o koncu sveta je izšla v New Yorku z naslovom Comedy About the End of the World in 12 languages.
Med knjigami, ki govorijo o Flisarjevem delu, so najpomembnejše 30 esejev o Flisarjevi prozi, 30 esejev o Flisarjevi dramatiki ter dva dela monografije Življenje in delo Evalda Flisarja na 1200 straneh.
Izdana dela:
Datoteka: Osebna bibliografija
Prevodi:
Datoteka: Seznam prevedenih del
Nagrade:
- Popotnik v kraljestvu senc (Nagrada Prešernovega sklada 1993)
- Kaj pa Leonardo? (Nagrada Prešernovega sklada 1993)
- Jutri bo lepše (Nagrada Prešernovega sklada 1993)
- Kaj pa Leonardo? (Grumova nagrada 1993)
- Nora Nora (Grumova nagrada 2004)
- Komedija o koncu sveta (Grumova nagrada 2013)
- Župančičeva nagrada za življenjsko delo, 2013
Nominacije za nagrade:
Drame:
- Jutri bo lepše (nominacija za Grumovo nagrado 1993)
- Stric iz Amerike (nominacija za Grumovo nagrado 1995)
- Sončne pege (nominacija za Grumovo nagrado 1997)
- Enajsti planet (nominacija za Grumovo nagrado 2000)
- Akvarij (nominacija za Grumovo nagrado 2007)
Romani:
- Potovanje predaleč (kresnik 1999)
- Ljubezni tri in ena smrt (kresnik 2003)
- Čaj s kraljico (kresnik 2005)
- Mogoče nikoli (kresnik 2008)
- Opazovalec (kresnik 2010)
- Na zlati obali (kresnik 2011, IMPAC International Literary Prize)
- To nisem jaz (kresnik 2012)
- Dekle, ki bi raje bilo drugje (Modra ptica, 2012)
- Začarani Odisej (kresnik 2014)
- Tam me boš našel (kresnik 2015)
- Greh (kresnik 2018)
Knjige za mlade:
- Pikpokec postane svetovni prvak (desetnica 2008)
- Alica v nori deželi (večernica 2009)