Gost v rezidenci DSP meseca novembra je pesnik in pisatelj Dinko Telećan

Arunāchala
posvečeno Ramani Maharshiju

najprej si bila plameneči steber
pozneje zlato in rubin
v blatu pri nas pa
skala v gorah v jutranji zarji

Šiva si in vsi njegovi obrazi
moj obraz kri vseh nas
edini obraz
in Eno onstran obrazov

si spoj neba in zemlje
kamnita poroka obeh
njuna večna enost
in brezmejna sedanjost

na tvoji črni kroni se
kot obraz boga smrti
vije tančica usode
tvoj dah sem in ti si moj bivajoči jaz

na vrhu ki je dno
v razgaljenem srcu
ki je golo JE
se maske talijo v peči zore

poslednje od vseh imen
zadnja beseda na ustnicah umirajočega
preden zavlada molk v breznu –
Arunāchala

Prevedel Iztok Osojnik

Shanti

iz večne modre teme
navzdol klije zelena strela
seže v pesek in se pojavi
na ustih male Šanti

Bog ki trpi se sveti v teh ustih
skoz slamnato streho njene temne zenice
gledajo k bananinim palmam

položijo jo na umazano posteljo
sklene invalidne ročice
in še s tanjšim glasom reče: hvala

hvala, ker ste s pogledi prinesli
modra semena in zeleno listje
nasmeh je edino kar bom kdajkoli dala svetu
moja ton v večno modri temi
Shantivanam, Tannirpalli, Tamil Nadu

Prevedel Iztok Osojnik
z vetrom
posvečeno Blaiseu Cendrarsu

med dvema potovanjema
kot vedno

gledam zelene vode Bengalskega zaliva
premišljujem preproste misli
preproste
kot zaspane palme
in spletene
kot beli cvetovi v temnih laseh
tamilskih deklet

primerjave izpuhtijo v pogledu na odprto morje
na katerem ni videti ničesar
niti ni treba nič videti

od tam sem se odpravil
tja bom odšel
še po večkratnem ozdravljenju
in še po nekaj sprehodih po pomolu

Pondicherry, Tamil Nadu

Prevedel Iztok Osojnik

Smeri

Zahod je samozavestno jecljanje
plehka krtina v katera se vliva žveplo govorice
kopriva, ki uveni ko zagleda sonce
smernik vetrov naoljen z izcedkom oceanov

sever je bela obleka z madeži na debelem podstavku
zelo natančna melodija ki ukazuje in trga
lišaj ki ga pakirajo za izvoz
raztrgana prepona sešita z ledenimi iglami

vzhod je dišava zaradi katere ni videti meseca
sonce, zaradi njega obleka v trenutku zgori
samomor kresnic na prestolu odpadkov
izhodišče prenočišče neporabljeno lepilo

jug je razvneta glava in leden podplat
lakota ki se počasi poveša na rdeče vejevje
sad, ki umre v strastni pomiritvi
ustvarjanje maske, ki se smeji sama sebi

Prevedel Iztok Osojnik

dan, ko je bil bombardiran mesec

ničesar ni bilo slišati
niti ena žaluzija se ni zatresla

sonce je samo zatrepetalo
dnevna kvota nepomembnih
pa je usahnila v prahu

muhe so zadovoljne
skoraj kot učenjaki
in njihovi debeli otroci v supermarketu

raziskovanje se nadaljuje
optimisti pa razmišljajo o povečanju družine

9. oktober 2009

Prevedla Kristina Hočevar