Gost v rezidenci DSP meseca novembra je pesnik in pisatelj Dinko Telećan
Arunāchala
posvečeno Ramani Maharshiju
najprej si bila plameneči steber
pozneje zlato in rubin
v blatu pri nas pa
skala v gorah v jutranji zarji
Šiva si in vsi njegovi obrazi
moj obraz kri vseh nas
edini obraz
in Eno onstran obrazov
si spoj neba in zemlje
kamnita poroka obeh
njuna večna enost
in brezmejna sedanjost
na tvoji črni kroni se
kot obraz boga smrti
vije tančica usode
tvoj dah sem in ti si moj bivajoči jaz
na vrhu ki je dno
v razgaljenem srcu
ki je golo JE
se maske talijo v peči zore
poslednje od vseh imen
zadnja beseda na ustnicah umirajočega
preden zavlada molk v breznu –
Arunāchala
Prevedel Iztok Osojnik
Shanti
iz večne modre teme
navzdol klije zelena strela
seže v pesek in se pojavi
na ustih male Šanti
Bog ki trpi se sveti v teh ustih
skoz slamnato streho njene temne zenice
gledajo k bananinim palmam
položijo jo na umazano posteljo
sklene invalidne ročice
in še s tanjšim glasom reče: hvala
hvala, ker ste s pogledi prinesli
modra semena in zeleno listje
nasmeh je edino kar bom kdajkoli dala svetu
moja ton v večno modri temi
Shantivanam, Tannirpalli, Tamil Nadu
Prevedel Iztok Osojnik
z vetrom
posvečeno Blaiseu Cendrarsu
med dvema potovanjema
kot vedno
gledam zelene vode Bengalskega zaliva
premišljujem preproste misli
preproste
kot zaspane palme
in spletene
kot beli cvetovi v temnih laseh
tamilskih deklet
primerjave izpuhtijo v pogledu na odprto morje
na katerem ni videti ničesar
niti ni treba nič videti
od tam sem se odpravil
tja bom odšel
še po večkratnem ozdravljenju
in še po nekaj sprehodih po pomolu
Pondicherry, Tamil Nadu
Prevedel Iztok Osojnik
Smeri
Zahod je samozavestno jecljanje
plehka krtina v katera se vliva žveplo govorice
kopriva, ki uveni ko zagleda sonce
smernik vetrov naoljen z izcedkom oceanov
sever je bela obleka z madeži na debelem podstavku
zelo natančna melodija ki ukazuje in trga
lišaj ki ga pakirajo za izvoz
raztrgana prepona sešita z ledenimi iglami
vzhod je dišava zaradi katere ni videti meseca
sonce, zaradi njega obleka v trenutku zgori
samomor kresnic na prestolu odpadkov
izhodišče prenočišče neporabljeno lepilo
jug je razvneta glava in leden podplat
lakota ki se počasi poveša na rdeče vejevje
sad, ki umre v strastni pomiritvi
ustvarjanje maske, ki se smeji sama sebi
Prevedel Iztok Osojnik
dan, ko je bil bombardiran mesec
ničesar ni bilo slišati
niti ena žaluzija se ni zatresla
sonce je samo zatrepetalo
dnevna kvota nepomembnih
pa je usahnila v prahu
muhe so zadovoljne
skoraj kot učenjaki
in njihovi debeli otroci v supermarketu
raziskovanje se nadaljuje
optimisti pa razmišljajo o povečanju družine
9. oktober 2009
Prevedla Kristina Hočevar