S poezijo bomo zavzeli svet!

S poezijo bomo zavzeli svet!

Sporočamo vam, da je bil Slovenski knjižni sejem za pesmomat uspešen, čeprav naporen. Kdo ve, koliko kovancev za en evro je pogoltnila naša poetična mašina, medtem ko je stala poleg pisateljskega odra. Zvedavi obiskovalke in obiskovalci so si z navdušenjem ogledovali rdečo prikazen, ki so jo zagledali, ko se je pot mimo knjižnih polic razcepila na dve poti. Pesmomat je stal tam, na križišču literature in obenem predstavljal stičišče, povezovanje. To bo njegov namen tudi vnaprej.

Foto: Andraž Rožman

Čeprav je imela naša poetična mašina med knjižnim sejmom veliko dela z goltanjem kovancev, tiskanjem in branjem pesmi ter skeniranjem QR kod, pa po koncu sejma ni imela časa za počitek. Le za en dan si je lahko oddahnila na hodniku hiše Društva slovenskih pisateljev, preden smo jo pripeljali na Fakulteto za računalništvo in informatiko univerze v Ljubljani. Od tu se pot nadaljuje, v soboto, 3. decembra, ste se lahko družili s pesmomatom v kranjski knjižnici, 7. in 8. decembra gostuje na Dnevu odprtih ateljejev v Stari Tobačni (Tržaška cesta 2, Ljubljana), turneja pa se nadaljuje še v številne druge kraje, kot je zapisano v dopolnjujoči se razpredelnici pesmomatovih gostovanj na spletni strani Društva slovenskih pisateljev.

Če bo šlo vse po planu (in pesmomatu vedno gre vse po planu ali še bolje od plana), so dogodki ob koncu letošnjega leta šele uvod v nekaj večjega, veliko večjega. V kaj? To je na knjižnem sejmu najbolje povzela ena od idejnih vodij pesmomata Luna Jurančič Šribar, ki se (povsem pravilno) požvižga na ponižnost in pravi: »V ozadju imamo skrivni načrt. S poezijo hočemo zavzeti svet!«

PESMOMAT na Slovensko pisateljsko pot

Luna seveda misli smrtno resno, a tudi ve, da se bo pesmomat razpršil po vsem svetu postopoma. Najprej po Slovenski pisateljski poti. Za to ima blagoslov Igorja Likarja, ki je pisateljsko pot zasnoval. Tako se pesmomatu obeta, da bo nekoč stal na vsaki od 106 točk v mestih, vaseh in trgih, rojstnih krajev velikih pisateljic in pisateljev, kjer se popotniki in popotnice ustavljajo, da bi se srečali z literaturo.

»Lahko, lahko,« je dogovoril Igor Likar, ko ga je Igor Divjak, drugi idejni vodja pesmomata, vprašal, ali bi poetična mašina lahko stala na vsaki od 106 točk pisateljske poti. »Tako bi odprli prostor. Ampak da bi utrjevali povezanost, mora biti to nekaj skupnega, moramo dajati eden drugemu. Na teh točkah se lahko dogaja marsikaj. Z današnjo tehnologijo lahko na primer istočasno prenašamo dogodek v več knjižnicah na različnih koncih. To niso le pisateljske poti, ampak tudi stičišča, na katerih se pletejo pomembne vezi, okoli katerih se pišejo pomembne zgodbe,« je povedal Igor Likar, ki meni, da bi moral pesmomat stati tudi pred Cukrarno, da bi se vsaj nekaj poezije vrnilo v ta za zgodovinsko-poetično tako pomemben prostor.

Pravi, da bi bilo dobro pesmi prevesti v tuje jezike, da bi jih razumeli obiskovalci iz tujine. Prav to se bo kmalu zgodilo. Za začetek bo mogoče brati in poslušati prevode v angleščino, nekoč pa, upajmo, tudi v drugih jezikih. V vsakem primeru pa pesmomat ne bo le še ena v vrsti aplikacij, ki bo ljudi oddaljevala drug od drugega in jih zapeljevala v virtualni svet. »Tehnologijo uporabljamo za povezovanje, saj pesmomat ni ločevalni, ampak je povezovalni moment. Na dogodkih bo tudi veliko predstavitev avtoric in avtorjev, imamo veliko mladih pesnic in pesnikov,« o eni od mnogih plemenitih lastnosti pesmomata pravi Luna Jurančič Šribar.

Pozdravljamo pa tudi sodelovanje s pesmomatom, ki ga je za nemški govorni prostor ustvaril pesnik Matthias Gőritz, nemški kurator nastopa Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu.  V prihodnosti načrtujemo tudi srečanje obeh pesmomatov.

Pesmomat je nastal v partnerstvu Vrabca anarhista, Društva slovenskih pisateljev, Slovenskega centra PEN, Fakultete za računalništvo in informatiko ter Slovenske pisateljske poti.

Projektni financerji:

Izdelavo prototipnega pesmomata je omogočila Mestna občina Ljubljana.

Projekt Pesmomat Slovenske pisateljske poti pa sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Center za kreativnost.