PROGRAM NA PISATELJSKEM ODRU, SREDA, 22. NOVEMBER 2017
SREDA, 22. NOVEMBER 2017
10.00-11.00
RASTEM S KNJIGO
Nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture med mladimi
Povezuje: Tjaša Urankar, JAK, vodja projekta RSK, podsekretarka za bralno kulturo in literarne prireditve na JAK
Gostje: Avtorji Miha Mazzini, Lučka Kajfež Bogataj, Izar Lunaček ter urednika Alenka Veler in Aljoša Harlamov
Prireja: Javna agencija za knjigo RS v sodelovanju z Založbo Mladinska knjiga in Cankarjevo založbo
Projekt Rastem s knjigo, ki ga izvaja Javna agencija za knjigo RS, v okviru katerega učenci in dijaki obiščejo najbližjo splošno knjižnico, v šolskem letu 2017/18 poteka za učence 7. razredov osnovnih šol že DVANAJSTO, za dijake 1. letnikov srednjih šol pa OSMO LETO. Osnovnošolci v letošnjem šolskem letu ob obisku knjižnice dobijo v dar knjigo Zvezde vabijo pisatelja Miha Mazzinija (natisnjenih 22.000 izvodov), srednješolci pa prejmejo knjigo Planet, ki ne raste pisateljice Lučke Kajfež Bogataj z ilustracijami Izarja Lunačka (natisnjenih 22.000 izvodov).
http://www.jakrs.si/bralna-kultura/rastem-s-knjigo/letosnje-solsko-leto/.
11.00-12.00
SOSEDI NA OBISKU
Povezuje in povzema v slovenski jezik: Đurđa Strsoglavec
Gostji: Pisateljici Neva Lukić in Darija Žilić
Prireja: Društvo slovenskih pisateljev
Neva Lukić (1982) je diplomirala iz umetnostne zgodovine in arheologije v Zagrebu ter magistrirala iz teorije moderne in sodobne umetnosti na Univerzi v Leidnu na Nizozemskem. Deluje kot književnica in umetnostna zgodovinarka. Sodeluje tudi z drugimi umetniki z različnih umetniških področij pri ustvarjanju interdisciplinarnih del, ki so blizu videoumetnosti, literarnemu performansu in vizualni poeziji. Njene pesmi in zgodbe so bile objavljene v različnih revijah in zbornikih ter na radioteleviziji, sodelovala pa je tudi na različnih branjih/festivalih poezije, proze ali filma v Zagrebu, Beogradu, Skopju, Seulu, Cannesu, Utrechtu, Amsterdamu itn.
Darija Žilić (1972) je diplomirala iz zgodovine in primerjalne književnosti. Piše poezijo, kritiko, prozo in esejistiko ter iz angleščine prevaja sodobno in ameriško književnost. Je družbena aktivistka, ki je končala program Centra za ženske študije v Zagrebu.
Objavljala je eseje in kritična besedila sodobne poezije, teorije in aktivizma v revijah ter številne intervjuje. Bila je urednica v reviji Tema, občasno ureja tudi knjige. Njene pesmi so prevedene v italijanščino, albanščino, bolgarščino, slovenščino in angleščino.
Foto: osebni arhiv
12.30-13.00
KNJIGOVANJE
Moj najljubši slovenski književni lik
Povezuje: Nataša Konc Lorenzutti
Gostje: Mladi lutkarji in njihovi mentorji
Prireja: Društvo slovenskih pisateljev
Na 33. Slovenskem knjižnem sejmu bo Sekcija za mladinsko književnost Društva slovenskih pisateljev organizirala razstavo in predstavitev najboljših lutk z natečaja Knjigovanje 2017; gre za literarno-lutkovni natečaj, v okviru katerega učenci iz vrtcev in osnovnih šol v šoli ali vrtcu izdelajo ročno lutko ali marioneto najljubšega slovenskega knjižnega junaka. Natečaj, ki je bil prvič razpisan leta 2015, pripravlja Sekcija za mladinsko književnost DSP v sodelovanju z Bralnim društvom Slovenije, Društvom Bralna značka Slovenije – ZPMS in IBBY Slovenija. Nagrade najboljšim lutkarjem in mentorjem v letu 2017 bomo podelili na Pisateljskem odru ob 12.30 uri, predstavitev lutk pa bo potekala v dvorani Duše Počkaj ob 13.00. Prireditev se bo sklenila s slavnostno povorko po sejmu in postavitvijo razstave.
Foto: arhiv OŠ Trbovlje
14.05-15.00
OH, LITERATURA… O, LITERATURA DOMAČE BRANJE ZA SREDNJEŠOLCE
Arsov forum
Povezuje: Vlado Motnikar
Gostje: dr.Igor Saksida, Marko Trobevšek, Boštjan Gorenc-Pižama in Rok Terkaj
Prireja: 3. program Radia Slovenija – Program Ars
Ob ugotavljanju, da bralne navade mladih upadajo, se pojavlja vprašanje, kako jih vendarle pritegniti k branju. In čeprav je literarna klasika vključena v šolske programe – kako jim jo približati, kako pritegniti zanimanje zanjo? Tretji program Radia Slovenija v sklopu literarnih večerov Oh, literatura … O, literatura! spremlja srednješolski učni program, drugi avtorji skušajo mlade navdušiti na drugačne načine.
15.05-16.00
KOOPERATIVA THD: ČEMU HEGEL V TEM BORNEM ČASU?
Ob ponatisih Heglove Fenomenologije duha in Heglove Fenomenologije duha Mladena Dolarja, izidu Heglovih Predavanj o estetiki III: Kiparstvo in Znanosti logike III. v zbirki Analecta ter Oris filozofije pravice v zbirki Temeljna dela in še Heglove drhali Franka Rude v zbirki Naprej!
Povezuje: Jure Simoniti
Gosta: Mladen Dolar in Zdravko Kobe
Prireja: Društvo za teoretsko psihoanalizo, Krtina in Sophia v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev
Pogovor o akutni in kronični aktualnosti Heglove filozofije. Za izhodišče bo služil Adornov stavek, da bi bilo treba plehkemu vprašanju, kaj pomeni Hegel za sedanjost, postaviti nasproti vprašanje, kaj bi naša sedanjost pomenila za Hegla …
16.00-17.00
PISATELJEVANJE: NOVA KNJIGA ERVINA FRITZA
Velika radost
Povezuje: Barbara Simoniti
Gost: Ervin Fritz
Prireja: Društvo slovenskih pisateljev v sodelovanju z Društvom Knjižna zadruga
Za novo knjigo Ervina Fritza še posebej velja: knjiga je orožje, vzemi jo v roke. Prav bo prišla vsakomur, ki ima resne namene pri spreminjanju tega sveta na bolje in lepše. To se lahko počne z ostrim jezikom, kar Fritz sijajno dokazuje z verzi. Društvu Knjižna zadruga, založniku knjige, je v veliko veselje, da je Fritzeva knjiga eden od temeljev njegove svetle knjižne stavbe.
Ervin Fritz je pesnik s posebno kritično pronicljivostjo v humornem tonu in vedno na visoki ravni, kar je vedno redkeje, časi pa taki, da potrebujemo njegov ostri pogled na sodobno življenje.
Foto: Tihomir Pinter
17.00-18.20
Sklop
Države v fokusu
IZ SVETA: WOLF BIERMANN
Ne čakaj na boljše čase!
Povezuje: Literarna kritičarka in prevajalka Tanja Petrič
Gost: Wolf Biermann
Prireja: SKS in Goethe-Institut Ljubljana
Wolf Biermann, legendarni nemški pesnik, tekstopisec, kantavtor in politični aktivist, se je rodil leta 1936 v Hamburgu. Redkokdaj sta osebna usoda in nemška zgodovina tako prepleteni kot pri Biermannu. S šestnajstimi leti je odšel v NDR, ki jo je imel za »boljšo Nemčijo«. Hanns Eisler ga je opogumil za pisanje, Helene Weigel je asistiral v Brechtovem gledališču Berliner Ensemble, nato pa je pri vzhodnonemški oblasti padel v nemilost. Prepovedali so mu nastopanje in objavljanje. Medtem ko ga je Zahod častil in slavil, ga je nemška varnostno-obveščevalna služba Stasi dan in noč zasledovala. Protesti proti njegovemu izgonu so leta 1976 veljali za začetek konca NDR in padca Berlinskega zidu. Za svoj pesniški opus je Biermann prejel številne nagrade, med njimi nagradi Georga Büchnerja in Heinricha Heineja ter Hölderlinovo nagrado.
Izbor Biermannovih pesmi, spremni esej in odlomki iz njegove aktualne avtobiografije »Warte nicht auf bessre Zeiten!« (Ne čakaj na boljše čase!) so v prevodu Tanje Petrič objavljeni v novi številki revije Literatura.
Pogovor bo potekal v nemškem jeziku in bo konsekutivno tolmačen v slovenščino, tolmači: Lea Burjan.
Dogodek je finančno podprl Goethe-Institut Ljubljana.
Foto: Thorsten Jander
18.20-19.00
FUNKCIJE JEZIKA: JEZIK (ZA) DRUGE
Povezuje: Nina Dragičević
Gostji: Gabriela Babnik, Nataša Velikonja
Prireja: Društvo slovenskih pisateljev
Programski sklop Funkcije jezika bomo odprli s pisateljico Gabrielo Babnik ter pesnico in esejistko Natašo Velikonja, družbenokritičnima avtoricama, ki ju zaznamuje izrazita senzibilnost v jezikovnem izražanju drugosti, zatiranja, obrobnosti, položaja koloniziranih in razkrivanja kolonizatorjev. Njunemu pogledu ni mogoče ubežati. In zapaženo bosta tudi popisali.
Foto: Nina Dragičević
19.00-20.00
POVEJ: PISATELJ V MEDIJIH
Ustvarjalna inovativnost ali populizem?
Povezuje: Jani Virk
Gostje: Pesnik Uroš Zupan, piarovka in blogerka Tina Deu, pobudnica projekta Knjigobežnice in svetovalka za digitalno komuniciranje Nina Kožar
Prireja: Društvo slovenskih pisateljev
Kako se v medijih »počuti« pisatelj, pesnik? Kako na spletu? Kdaj gre za ustvarjalno inovativnost, kdaj za prilagajanje, populizem? Kje se konča območje literature, kje je rob, za katerim se beseda literature obrača v svoje nasprotje?
Foto: Urška Boljkovac