ZNANE NOMINIRANE KNJIGE ZA PLAKETO »NAJBOLJŠI LITERARNI PRVENEC«

Živa Čebulj je v zbirki Sama ljubezen je to pesmi podnaslovila s “plesna pesem …”. Res v vsaki pesmi z utripajočimi prostimi verzi osveščamo poetični ples različnih težkih bolečinskih in temnihsvetlih kozmičnih tem, pa vsakdanjih in visokih čustev, z osvetlitvami delcev materialnega, družbenega in kulturno-umetniškega sveta. V žarišču so evtanazija, paliativna oskrba, prijateljstvo, nasilja, vojne, darovanja, dekliškost-ženskost-moškost, patriarhat, umetnost, zlorabe, krivda, odgovornost, radost, poezija, Ljubezen … Življenje razkriva v igri nasprotujočih si polov in vsi, vse se zrcali v ločenostih in povezanostih. Z vživljanji, s sočutji in vnosi tudi aktualnih medijskih sporočil čarobno sprepleta podobe, zgodbe, drame, filozofije. Pesmi so hkrati ostre in mile, polne vprašanj, dilem in neskončnih možnosti odgovorov oziroma zagovorov brezsmrtne ljubezni. Zbirka nas ne nagovarja k iskanju krivde, ampak k odgovornosti. V pesmi  z naslovom krivde ni zapiše: “ …  in če je / je ne prevzemi / ne prenesi nase krivde za ves svet / ne sprejmi krivde / nič ti ne bo dala / a če lahko izbiraš / (če si med srečneži izbire) / če imaš to možnost / če imaš to moč / daj prosim / sprejmi odgovornost / …  ker krivde ni / …  kar krivda jemlje / daje odgovornost / zorišče duha / pogum, moč, upanje, svobodo / sama ljubezen je to …”

V zbirki Hannah Koselj Marušič Vse je eno vse je vseeno beremo njene pesmi, gledamo z njimi povezane fotografije nje (izjemne radoživosti, domišljije, spontanosti polne) iz otroštva in s QR kodami tudi njene 4 kratke filme. Multimedijska umetnica nas provokativno sooča s pesmimi o (svojem) otroškem, najstniškem in študentskem življenju, zaznamovanem z zamolčanimi in potlačenimi duševnimi, telesnimi in socialnimi stiskami. V neugnanem in pravzaprav igrivem kalejdoskopu, v katerem se mešajo časi in prostori, se junakinja že kot punčka čuti zaznamovana z žalostjo, z razočaranjem, z zapuščenostmi od očeta in od drugih, seveda tudi zapuščanih. Zapovedovana ji je pridnost, ubogljivost, pretvarjanje, da je vse v redu. In kljub bleščečim uspehom v šolah, beži od občutkov manjvrednosti, pomanjkljivosti. V brezdušno tekmovalni izključevalni patriarhalni družbi živi z ironijami, depresijami, samopoškodovanji, antidepresivi, psihoterapijami, seksom, splavi, z željami po smrti, predvsem pa po ljubezni do sebe in življenja. Intimna, igriva, erotična, drzna, iskrena, brezsramna, dramatična, feministična, simbolična, strastna, elegična in na svojstven način tudi satirična knjiga, ki umetnost poezije in spoje raznovrstnih umetnosti v vsakem prebuja, spodbuja.

Roman Zajtrk prvakinj se dogaja v mestu, prav takem kot je Ljubljana, in govori o treh pripadnicah mlajše generacije, o njihovem čustvenem in intelektualnem dozorevanju, pa tudi o mnogih drugih likih iz raznih družbenih slojev. V natančno in plastično orisane notranje svetove junakinj ves čas posegajo aktualne družbene okoliščine, ki prekarizirajo njihovo vsakdanje preživetje, osebne odnose in duševno zdravje. Avtorica Liu Zakrajšek skozi prigode predvsem tistih mlajših študentk in delavk, ki nimajo dobre začetne ekonomske pozicije, presunljivo razgalja, da je odraščanje zanje kratko malo predrago, saj tudi s številnimi začasnimi službami, žal, tudi na račun rednega študija, ne zaslužijo dovolj. Popolna samostojnost je zanje skoraj nedosegljiva in se odmika v trideseta leta, njihova trenutna življenja pa so videti kot v najemu. Tako se prekarstvo kaže kot novodobno suženjstvo, ki ga niti starejša generacija kulturnikov in kulturnic velikokrat ne prepozna, rajši mlajše udobno presliši s hvalo o lastnih dosežkih ali s praznim moraliziranjem. Roman je napisan z veliko naklonjenosti do junakinj, ves čas zelo osebno, iskreno, v njem se prepletata naivnost in hkrati uvid(ev)nost glavne junakinje, vdanost in upornost, trdoživo in zaupljivo spoštovanje človečnosti ter prepričanje v solidarnost.

Radoživ, bister, grenek in humoren roman Ćrtice avtorice Tine Perić govori o odraščanju v Sloveniji, tako v času razpadanja Jugoslavije in izbruhu vojne v začetku 90-ih pa do osamosvojitve Slovenije in izbrisa 25.671 ljudi iz evidenc stalnega prebivalstva. Po teh družbenih pretresih se domovina za protagonistko Mio in njene najdražje, torej za tiste »od dol«, v tem primeru označene za »Bosance«, zoži na Slovenijo, ki ji pa ne pripadajo več zares, saj so postali »drugi«, osumljeni tudi izdaje in nelojalnosti. Zožitev domovine ni le geografska, ampak tudi mentalna in duhovna; oče namreč nima papirjev in zato ne sme več zapustiti samostojne Slovenije, ker se ne bi mogel vrniti k družini. Biti brez papirjev seveda pomeni biti izbrisan, pomeni prenehati obstajati, kar surovo zaplete življenje za vso družino, še na prav posebno krut način pa vrže s tečajev otroški svet. Navihana junakinja Mia že od malega krmari med jeziki od prekmurščine do slovenščine in srbščine, med pripadnostjo temu ali onemu narodu in pripadnostjo sami sebi, med spoli in lepotnimi ideali, študijem in študentskim delom, vsemi temi rečmi, ki jo določajo, tudi proti njeni volji in izbiri. Navdihujoče Ćrtice otoplijo trpko ozračje in orosijo oko s svojo srčnostjo, na najmanj pričakovanih mestih nas presenetijo še z izvirno in prodorno duhovitostjo, ki deluje kot dramilo.

BOŠTJAN TADEL: Četrta generacija. Založba Morfemplus, 2024

Roman Četrta generacija se dotika najbolj žgočih družbenih tem polpretekle zgodovine in sedanjosti Slovenije. Brez olepšav kritizira stanje v slovenski politiki in njeno prevečkrat koruptivno navezo s sumljivimi posli. Zgodbo pripovedujejo junaki v prvi osebi, kar bralcu odpre intimna razmišljanja in hotenja vsakega od njih. Kot izkušen pisec scenarijev položi Tadel prave besede vsakemu od junakov v usta, kar bralca neizprosno potegne v njegov ali njen svet. Pisatelj mojstrsko preigrava jezikovne izraze vseh štirih generacij na levi in na desni vse do nepričakovanega razpleta. Roman sicer preigrava različne čase, vendar je dogajanje osredotočeno na en dan, kar spominja na stroge zapovedi grške drame – od sončnega vzhoda do zahoda. Bogastvo značajev vseh štirih generacij odseva globino razumevanja in poznavanja slovenske in svetovne književnosti in je v našem prostoru izjemno.