Znana je prejemnica nagrade desetnica 2024

Nagrado desetnica 2024 prejme

NATAŠA KONC LORENZUTTI

za knjigo Jutri bom siten kot pes.

Ilustriral Igor Šinkovec. Ljubljana: KUD Sodobnost International, 2023.

Nagrada, ki znaša 5.000 eur, je bila podeljena 23. maja 2024 na Društvu slovenskih pisateljev.

Desetnica je nagrada za otroško in mladinsko književnost, ki jo podeljuje Društvo slovenskih Tudi letos je izbor del, ki ustrezajo Pravilniku o nagradi desetnica, pripravila red. prof. dr. Dragica Haramija, o nominiranih delih pa je odločala žirija v sestavi o nominiranih delih pa je odločala žirija v sestavi: Magdalena Svetina Terčon (predsednica), Igor Bratož, Mateja Gomboc, Petra Kolmančič in Tomo Podstenšek.

Utemeljitev za nagrajeno delo za desetnico 2024

Nataša Konc Lorenzutti: Jutri bom siten kot pes. Ilustriral Igor Šinkovec. Ljubljana: KUD Sodobnost International, 2023.

Nataša Konc Lorenzutti (1970) je diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, na oddelku za dramsko igro in umetniško besedo, kjer je leta 2010 končala tudi magistrski študij umetniške besede z nalogo Plasti ustvarjene besede v pisni in govorni podobi avtorske proze. Med leti 1993 in 1999 je bila kot igralka angažirana v dveh slovenskih poklicnih gledališčih, od leta 1999 pa se posveča pisanju za otroke in mladostnike. Od leta 2006 do 2020 je bila delno zaposlena na umetniškem oddelku Gimnazije Nova Gorica, kjer je kot profesorice gledaliških predmetov z dijaki uprizorila več predelav in avtorskih dramskih del. Od leta 1999 ima status, od leta 2020 pa je polno samozaposlena v kulturi.

Doslej je avtorica izdala 28 knjig, od tega dvaindvajset literarnih del za otroke in mladostnike. Njena dela so bila večkrat nominirana za različne nagrade (večernica, desetnica), je prejemnica priznanja zlata hruška in IBBY častne liste. Njena najpomembnejša dela za otroke in mladostnike so romana Avtobus ob treh in Gremo mi v tri krasne, ter povesti Zvezek in brezvezek, Nisem smrklja, Kdo je danes glavni.

S stališča tematologije sodijo skoraj vsa besedila Nataše Konc Lorenzutti v realistične prozne vrste in se ukvarjajo z odnosi. V delih za mlajše bralce gre predvsem za družinske odnose, zlasti so predstavljeni odnosi med sorojenci, veliko komentarjev literarnih likov se dotika tudi staršev. Čeprav se jim zdijo ti včasih malenkostni, zadrti, celo vzkipljivi, vendarle otroški liki razumejo, da odrasle potrebujejo, ne nazadnje si celo priznajo, da potrebujejo omejitve in usmeritve. V besedilih za najstnike se fokus usmeri iz družinskih odnosov na medvrstniške, pri čemer avtorica na eni strani predstavlja krutost medvrstniškega nasilja, veliko več pa je iskrenih globokih prijateljstev, ki v nekem trenutku odraščanja pomenijo varnost. Ob veri so močno izpostavljene še nekatere druge vrednote, npr. strpnost, prijaznost, odkritost. Komična perspektiva daje literarnim likom in zgodbam iz vsakdanjega življenja neizbrisljiv pečat radoživosti in srčnosti.

Jutri bom siten kot pes je povest, ki po književni vrsti sodi v živalski realizem. Prvoosebni pripovedovalec, pes Aksel, je mešanec, ki ga je Metka Fišer izbrala v zavetišču. Živali in ljudje se nikoli ne pogovarjajo, kar je odlika te pripovedi, torej ne gre za fantastične elemente v zgodbi. Psi in druge živali se sporazumevajo med seboj v človeškem jeziku, da jih mladi bralec razume, hkrati pa je poudarjeno, da redki ljudje zmorejo razumeti živali, mednje sodijo profesor slovenščine Gašper Ažman (imenovan tudi Golaž, ker Akslu tako lepo diši), pasja varuška Cecilija Petek, po domače knjižničarka Cilka (pozneje Akslova posvojiteljica) in veterinar Ernest Kos. Metka se vede do Aksla kot do človeka (vozi ga v varstvo, sam ne sme nikamor, njegova edina hrana so bio briketi, ogovarja ga kot otroka in on njo imenuje mamica, skupaj gledata televizijo …). Vse, kar se je Aksel naučil o sebi in svetu, se je naučil z gledanjem televizije, vendar ko spozna, da je pes, kar zamaje njegovo identiteto in samopodobo, ugotovi (Konc Lorenzutti 2023: 49): »Koliko novih stvari, ki obstajajo zunaj televizorja, sem že spoznal, od kar sem pes!« Aksel zbeži od Metke, zateče se h Gašperju in njegovemu psu Beniju; kljub temu, da ga odpeljejo v zavetišče, Gašper drži obljubo in uredi, da ga posvoji Cilka. V zavetišču izve za svoj izvor in se sreča s sestrico. Ko se sprijazni s svojo pasjo identiteto – izkaže se, da mu tek, potepanje, lovljenje palice in čohljanje zelo prijajo – začne Aksel opazovati svet s pasje perspektive, npr. da je Cilkin sin učitelj športa, ki uči otroke pasjih veščin (tekanje, poskoki, igranje z žogo); mala Hana je imela nekaj časa pasje navade, ker je hodila po vseh štirih; mama deklic, ki sta posvojili jnegovo sestrico Mimi, kaže nekaj znakov pasje pameti.

Avtoričina jezikovna inovativnost se kaže na besedni ravnini, in sicer (1) pri prirejanju stalnih besednih zvez, npr. pes se usmili, za pasjo voljo, pasje vreme, pasja vročina; pri rabi komparacij, npr. smrdi kot pes, biti divji kot pes; pri rabi enakozvočnic, npr. kavalir – pasma in človek; pri besednih igrah, npr. kakšna pasma = pas ma; (2) pri predstavljanju človeščih poklicev in karakterjev kot človeških pasem (vremenarji, veterinarji, gospodarji, kreteni …); (3) pri Akslovem učenju novih besed izven televizijskega spomina, npr. kaj je park, gozd, jasa (trava je na kratko postrižena), zavetišče, tek, čip, mešanček, kastracija; spozna pa tudi prijetne reči, kot npr. vonj in okus po čevapčičih, golažu in pasji radosti. Avtorica v delu uporabi tudi prepoznavne medbesedilne reference na slavne literarne pse; omenjeni so Lesi, Dingo, Runo, Kazan, Hektor.

In najpomembnejša Akslova spoznanja, ki mu jih predata Gašper in Beni? Da je za pse tek pravica; da se Metka ne bi smela vesti do Aksla kot do človeka, pa tudi do človeka se ne sme nihče obnašati kot do psa; da se smisel življenja kaže v eni dobri teti Cilki.

UTEMELJITVE VSEH NOMINIRANIH DEL

Podelitev nagrade desetnica podpirata