Predgovor k pismu predsednikov in nagovor na seji Odbora za kulturo v Državnem zboru RS dne 6.5.2020

Spoštovani!

Moj prvi očitek je, da očitki o neizplačevaju JAK ne držijo, JAK je do sedaj poravnaval vse obveznosti iz pogodb in izdal odločbe o izplačilu knjižničnega nadomestila. Vse po zakonih in po obveznostih.

Moj drugi očitek je, da siceršnji naslovnik ministrstvo za kulturo in sedanji minister, ni pravi. Tarča je napačna, ker je samo ščit in ne nosilec odločitev.

Prava tarča je minister za gospodarstvo, gospod Počivalšek, ki že pet let vodi protikulturno gonjo, ki jo je javno izpričal z diskurzom in vsebino ob zadnjih dogodkih – antiintelektualno, zaničevalno, zmerljivo in klovnovsko govorjenje in obnašanje nasproti intelektualcem in slovenski javnosti.

Svoj očitek utemeljujem s tem, da po petih letih ni naredil nič, da bi rešil Mladinsko knjigo, ki je hrbtenica slovenskega založništva, ob krizi pa mu bo uspelo uničiti tudi ostale založnike. Njegovih besed o reševanju iz pandemijske krize in smešni samohvali ne bom prenesel na kulturno področje, saj ne gre za nič drugega,  kot to, kar je že izpričano in kar je imenoval kardinal Rode: stanje duha. To je tisto najstrašnejše, ogrožajoče.

Travestija bi sprožila salve smeha in posmeha. Zagotavljam.

Zato bom na tem mestu samo prebral pismo, ki ga je pet nekdanjih predsednikov, nekdanja predsednica  ter jaz, sedanji predsednik Društva slovenskih pisateljev, naslovilo na vlado Republike Slovenije.

V tem pismu gre za resno opozorilo, gre za bistvo stvari.  Vsem ostalim, ki jih ne smemo niti za trenutek odmisliti in niti ne nasprotovati  njihovim prizadevanjem, pa tole: vse je in bo izrečeno v slovenščini. Z besedami, v kar se mora pretvoriti in v kar se pretvori vse. Da se vsaj približno razumemo.

Hvala za povabilo in razumevanje.

Dušan Merc, predsednik DSP

5.5.2020

Poziv predsedniku vlade in kulturnemu ministru

Spoštovana predsednik vlade Janez Janša in minister za kulturo dr. Vasko Simoniti!

Gospod Janez Janša, bili ste na okopih in v prvih vrstah boja za nastanek slovenske demokratične države, dr. Simoniti, bili ste in ste ponovno kulturni minister in ob tem tudi cenjen zgodovinar. Pozivamo vaju, da pomagata  ohraniti našo skupno temeljno pozicijo, ki sta se ji v svojem življenju nedvomno zavezala – biti in obstati kot branik države, njene kulture  in demokracije.

V času težke ekonomske krize, ki se bo zgrnila na nas, postaja pomembno samo to, v kaj verjamemo in za kaj se bomo borili. Vajina in naša skupna odgovornost je delovati, da bo v boljših časih vse teklo po normalnih poteh delovanja slovenske kulture, družbe in posameznika v njej, ki so temelj nastanka naše države. Zato v prihajajočem težkem ekonomskem obdobju zaradi denarja ne smemo uničiti in izkoreniniti slovenske besede in kulture.

Apeliramo na vaju, ne klecnimo pred sedanjo krizo, ki jo je sprožil zloglasni koronavirus, ne dopustimo mu, da  napade tudi temelje naše kulture in demokracije.

Vsa obdobja, od Trubarja naprej, so bila za Slovence in slovenščino ogrožajoča na svoj način. Ni bilo časa, ko bi bili lahko brezskrbni kot so lahko veliko večje nacionalne in državne skupnosti od naše. Za nas je najpomembnejše, da ne delamo usodnih napak. Velika, celo usodna napaka bi bila zmanjšanje sredstev za slovensko knjigo, pa naj gre za izvirno ali prevodno leposlovje.

Nobenega dvoma ni, da se znotraj naše skupnosti razvijajo in živijo ideje, da smo kot jezikovna in nacionalna skupnost premalo številni in nepomembni in da je vsako poudarjanje nacionalnosti, kulture in jezika pravzaprav nekaj arhaičnega in nepotrebnega. O tem so prepričani mnogi – tako gospodarstveniki, nekateri politični ideologi, tudi mnogi znanstveniki. Sedanja kriza je njihova priložnost, da pod krinko globalizma uveljavijo svoje hlapčevske in infantilne ideje. Vsa te pritlehne in destruktivne zamisli so večinoma skrite  v prepričanju, da za kulturo pa res v teh časih ni potrebno skrbeti, je strošek, je metanje denarja proč za sanjače, lenuhe, parazite …

Če se odpovemo kulturi, se odpovemo svojemu jeziku, svoji ustvarjalnosti, svojemu bistvu – izražati, čustvovati, misliti v svojem jeziku. Kdo potem smo in kaj smo? Ob rahljanju naših  temeljev, ki je seveda kultura, lahko postanemo samo še hlapci na svojem ozemlju. Govorili bomo jezik hlapcev, jezik, ki se bo uporabljal samo še v hlevu, v zakotnih beznicah, na odločujočih pozicijah pa bodo tujci govorili svoj gosposki globalni jezik. Nam bodo prepuščali samo  nečastno hlapčevstvo, da jih bomo častili s svojim delom in se jim prilizovali, in bomo ob tem pozabili, kaj smo in kdo smo.

Ali je obdobje koronavirusa, ki bo s posledicami trajalo nekaj let, res dovolj, da zavržemo vse, kar smo v stoletjih pridobili, pozabimo na vse, tudi na to, da imamo svojo državo, kulturo in svoj jezik. Pozivamo vaju, da v tem težkem obdobju vsak na svojem področju  poskrbimo za svoje temelje in da vsi skupaj kulturi in jeziku v dobro naše odprte in ustvarjalne prihodnosti posvetimo še posebno skrb.

Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) in

Aksinja Kermauner, predsednica DSP 2018-2019,

Tone Partljič, predsednik DSP 1983 -1987,

Tone Peršak, predsednik DSP 2001-2003,

Slavko Pregl, predsednik DSP 2007 – 2008,

Ivo Svetina, predsednik DSP 2014-2018 ter

Veno Taufer, predsednik DSP 2011-2014.

30. aprila 2020