POSLANICA PREDSEDNIKA DSP OB SVETOVNEM DNEVU KNJIGE IN AVTORSKIH PRAVIC 2025
Kdor ne bere dobre književnosti, dobre knjige, bo v svojem življenju živel samo eno življenje: svoje! Kdor bere, pa živi in je živel pet tisoč let: bil je prisoten, ko je Kajn ubil Abela, ko je Renzo poročil Lucio, ko je Leopardi občudoval neskončnost … Knjiga je nesmrtnost po nazaj, vzvratna večnost. Tako je zapisal znameniti semiolog in pisatelj Umberto Eco v svojem razmišljanju “Knjige podaljšujejo življenje.”
Res je. Knjige podaljšujejo naše dneve, ure, leta, ker v njihovi družbi izstopimo iz sebe in se selimo v prostor novega sveta in novega časa. Ta prostor postaja z branjem in z vsako stranjo večno polje spomina, ki ga bogatijo nove izkušnje, spoznanja, vednosti. Knjiga je izkušnja enkratnosti, je individualna potešitev in samopotrjevanje skupnosti, družbe, naroda. V knjigi sobivajo jezik, skrivnost, likovna dovršenost, glasba, dvom, samozavest, beseda, ki postaja dejanje in domišljijska vsestranost. Dejanje čustvovanja, bližine, kritične distance, razmišljanja o neudobnih legah človeka v zgodovini in danes. Dejanje ljubezni. Knjiga je pot do resnice, do njene opredmetenosti, ker jo odtrga iz virtualnega sveta, kjer postane hlapljiva in jo umesti v naš prostor in čas. Tudi slovenskega. A tu se začenjajo težave. Ne povzročajo jih knjige, ampak odnos do njih. Začenja se neizprosen boj med deklarativnimi hinavskimi lažmi in poslanstvom knjižnih stvaritev in njihovih vsebin. Na ves glas je po ljubi deželici in čez slišati oglušujoče vpitje: slovenski narod se je utemeljil s knjigo, jezikom, kulturo, poezijo. Izhajajoč iz teh proglasov in političnega prepričevanja bi pričakovali:
- da se že na ravni šoloobveznega izobraževalnega procesa potrdi slovenski knjigi osrednje mesto;
- da ves državni aparat od vlade do posameznih ministrstev nameni večino svojega proračuna knjigi (kajti če je slovenski narod utemeljen na kulturi, kjer ima beseda v knjigi prvenstvo, je normalno, da samega sebe hrani s tistim, kar mu omogoča življenje);
- da se finančno podpre nenehne potrjevalce slovenskega obstoja, to je besedne ustvarjalce, in se jim omogoči dostojno eksistenco v njihovem kreativnem delu;
- da se podpre založnike, oblikovalce, lektorje, urednike, distributerje knjige;
- da se jasno in pošteno spoštuje avtorske pravice;
- da se pisateljem zagotavi svobodo izražanja, misli, ustvarjanja, kritike, nestrinjanja in možnost objavljati;
- da se …
Seznam samoumevnih zahtev je predolg, in vzporedno z njim je predolg seznam neizpolnjenih pričakovanj.
Ta čas postaja gluh za demokracijo besede, kakršna se uteleša v knjižnih resničnostih. Zato se svet naglo pomika v objem avtoritativnih sistemov, nasilja, vojne, smrti, samouničevalnega mraka. Kje so življenje, enakopravnost, solidarnost, čustvenost? Ali smo se res predali nesmislu in robotizirani prihodnosti?
Pesnica Meta Kušar je zapisala: smrt knjig človeka umaže in izmuči.
S knjigo se uprimo propadanju in umazaniji! S knjigo se uprimo smrti knjige! Knjiga je največja možnost in priložnost za ponoven zagon človekove človečnosti!
Predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk
Foto: Danilo Pahor