Pismo predsednika DSP glede sprememb medijske zakonodaje
Pismo predsednikom parlamentarnih političnih strank in poslancem v Državnem zboru
Spoštovani!
Znašli smo se v zelo žalostnem času, v katerem se vsak dan vzpodbujajo nove in globlje delitve med nami samimi. To nedvomno ugotavljate kot politiki in se kot izvoljeni predstavniki vseh državljanov Republike Slovenije zavedate, da je to škodljivo in zelo nevarno početje. Ni bistveno ostati na oblasti, bistveno je delovati v skladu z ustavnimi in civilizacijskimi načeli sodobne evropske družbe. To zahtevamo in pričakujemo od vas.
Ob sprejemanju nove zakonodaje o medijih, zakona o RTV in zakona o STA gre za mnogo več kot samo za denar – gre za nove delitve našega skupnega kulturnega in medijskega prostora in za delitve znotraj nas samih, ki so na političnih področjih normalne, v vseh drugih segmentih slovenske družbe pa zelo škodljive.
Dosedanja oblika delovanja in nadzora institucij nacionalnega pomena (RTV Slovenija in STA) posredno seveda vpliva na medije v političnem smislu, ni pa neposredna. Ob sprejetju predloga nove medijske zakonodaje lahko v nekaj mesecih pričakujemo hitro in učinkovito brisanje nacionalnega interesa v medijih in v kulturi ter vzpostavitev neposrednega političnega nadzora. Vse bo naprodaj ne samo gospodarskemu kapitalu, pač pa tudi tistim, ki jim samostojna in demokratična Slovenija z lastnimi mediji, lastnim poročanjem o svetu in lastno kulturo predstavlja oviro za invazijo na bistvo slovenske države – na kulturo, jezik in seveda gospodarstvo. Kmalu bo tako na vrsti tudi izobraževanje, sledijo pa seveda strahotna razdelitev in prepiri med nami samimi.
Zadnje obdobje, ko se je RTV Slovenija še razvijala v skladu z evropskimi trendi in zagotavljala krepitev slovenske kulture, demokratičnih procesov in ustvarjalnosti, je bilo na začetku devetdesetih let, ko je bil predsednik Sveta RTV izvrstni slovenski pisatelj, dramatik in javni intelektualec Rudi Šeligo (sicer tudi član SDS in kasnejši minister za kulturo). Šeligo se je zavedal pomen javne RTV za slovensko kulturo in za državljane RS, v njegovem času je vlada zvišala naročnino, večino denarja je bilo namenjenega za kulturne in umetniške programe. To je vzpodbudilo vsestranski razcvet kulturne ustvarjalnosti, vrsto dokumentarnih portretov o vodilnih osebnostih slovenskega umetniškega in kulturnega življenja, oddaj o dogodkih in akterjih slovenske (tudi novejše) zgodovine, vrsto filmov, od otroških do zgodovinskih, nadaljevank, glasbeno scenskih oddaj, prenosov iz gledališč itd.
Vedno obstajajo problemi, nobena zakonodaja jih ne more izbrisati in dokončno urediti. Vedno obstaja možnost kritične presoje. O tem ni dvoma. Vedno bomo lahko pritrdili, da obstajajo problemi slovenskih tiskanih in elektronskih medijev. Dejstvo, da s prehodom v demokracijo v poosamosvojitvenem obdobju po skoraj tridesetih letih naša medijska krajina še vedno ni dosegla polne pluralnosti in ustvarjalnosti razvitejših evropskih demokracij, je edino merilo, ki nas vodi po pravi poti. Prav tako se moramo zavedati dejstva, da si brez urejenega medijskega področja težko obetamo krepitev demokracije v državi ter ohranjanje in razvijanje odprte, ustvarjalne družbe.
Zato apeliramo na vse politične odločevalce, da morajo biti vladni posegi na medijskem področju premišljeni in morajo zagotavljati ureditev, ki bo na tem področju v interesu slovenske kulture in državljanov RS omogočala uveljavitev višjih profesionalnih standardov v novinarstvu, posredovanju dejstev, analiz in dokumentiranosti našega vsakdana in v ustvarjanju kulturne krajine.
Predlagane spremembe zakonov na tem področju dosedanje dosežke v teh segmentih slovenske družbe zanikujejo in uničujejo.
RTV Slovenija ni samo televizija z informativnim programom, ki je predmet kdaj utemeljenih, kdaj pregretih političnih mnenj in spopadov. Je tudi največja kulturna ustanova, ki ustvarja lastni program, od dokumentarnih in igranih filmov, do otroških, izobraževalnih, glasbenih in verskih oddaj različnih zvrsti, ob tem pa edina v RS sistematično poroča o kulturnih in umetniških dogodkih s področij od arhitekture, fotografije, do filma, glasbe, gledališča, literature in drugih področij, tako iz Slovenije kot iz tujine. V zadnjih desetih letih so zaradi varčevanj, racionalizacij in nezadostnega financiranja v okviru RTV Slovenija največ izgubljali prav ti programi, od nekdanjih skoraj 11 milijonov evrov se je v teh letih vsota za te programe več kot prepolovila. Dodatni rezi v financiranje RTV Slovenija bodo zagotovo pomenili konec prav teh programov (in s tem konec dokumentarnih in igranih filmov, kakovostnih tujih dokumentarcev in filmov, oddaj o knjigi, glasbi, gledališču, upodabljajoči umetnosti, filmu, konec izobraževalnih dokumentarcev in oddaj o slovenskem jeziku, pokrajinah, rekah, gorah ipd., konec oddaj za otroke). S tem seveda ne bo povzročena nepopravljiva škoda le javni RTV Slovenija, temveč in predvsem slovenski kulturi in slovenskim državljanom. In naši skupni prihodnosti.
Vlada, ki ima vizijo razvoja slovenske družbe, bi se morala zavedati, da je javna RTV Slovenija eno izmed redkih oporišč slovenske kulture, ki bo v prihodnje razvijala in utrjevala naš jezik, kulturo in s tem našo nacionalno in državljansko identiteto, zavest in samozavest. Nova medijska ureditev mora zagotoviti pogoje, da bo javna RTV Slovenija v prihodnje to svojo funkcijo izpolnjevala ne glede na politični predznak vsakokratne vladajoče garniture. Zato pozivamo Ministrstvo za kulturo RS in Vlado RS, da pripravi tak medijski zakon, ki bo upošteval središčno funkcijo javnih medijev – in predvsem RTV Slovenije – za ohranitev in razvoj slovenskega jezika, slovenske kulture in pluralne družbe.
Pozivamo Vas, da onemogočite prehitro in preveč enostransko spremembo zakonov, da uvidite in pretehtate globlje in usodnejše spremembe, ki bodo nastale zaradi nove zakonodaje na vseh področjih teh zakonov in jih odložite za obdobje, ko slovenska družba ne bo več tako razdeljena, ko ne bo več žrtev poenostavljanj, podpihovanj sovraštva in potopljena v vedno večjo kolektivno nevednost in izgube skupnega spomina na žalostne dni naše polpretekle zgodovine. Tudi zato so namreč odgovorni mediji in za medije tako slovenski parlament v celoti.
Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev
Ljubljana, 14. 7. 2020