PISATELJSKI ODER na 34. Slovenskem knjižnem sejmu; sreda, 21. november 2018
PISATELJSKI ODER
NA 34. SLOVENSKEM KNJIŽNEM SEJMU
POGLED V DALJAVO
Velika sprejemna dvorana Cankarjevega doma
SREDA, 21. NOVEMBER 2018
Foto: Atelje Pavšič Zavadlav
Pisateljica Nataša Konc Lorenzutti
bo povezovala prireditev
Knjigovanje, Moj najljubši slovenskih književni lik.
11/21/2018
10:00-11:00
MANČKARADA z Marjanom Mančkom, Neskončno zanimiv pogovor, pogovor
Povezuje Camen L. Oven; sodeluje Ilustrator Marjan Manček
Le kdo ne pozna radoživih, iskrivih in barvitih ilustracij Marjana Mančka? Pa njegovih stripovskih junakov: Modrega medvedka, Brunda Rjavčka, Lea, Pipija, Cicibabe, Cufka, Hribcev, in slikanic Pedenjped, Mojca Pokrajculja, Kraljična na zrnu graha, Peter Klepec …Ob njegovem okroglem jubileju, okronanem z antologijo Mančakarada, nam bo Manček v pogovoru s Carmen L. Oven odstrl marsikaj, česar o njem še nismo vedeli. Se še spomnite, zakaj imajo njegove živali navzgor obrnjena usta? Pogovoru bo sledilo podpisovanje knjig na stojnici MKZ.
Prireja Mladinska knjiga Založba
11/21/2018
11:00-12:00
Ko talent pride v prave roke, Projekt »Vključujemo in aktiviramo!« kot možnost za samostojno literarno ustvarjanje, pogovor
Povezuje Mojca Bergant Dražetić; sodelujejo Nevenka Lekan, Cvetka Bevc, Brigita Krek, Žiga Valetič
Uročena hiša in Brazgotine sta knjigi, ki morda na prvi pogled nimata kaj dosti skupnega, a ju povezuje to, da sta obe delo prav posebnih avtoric, udeleženk projekta »Vključujemo in aktiviramo!«, ki ga Javna agencija za knjigo RS izvaja že tretje leto po vsej Sloveniji. V projekt so vključeni posamezniki iz različnih ranljivih družbenih skupin, ki na koncu usposabljanja postanejo (so)avtorji knjige/zbornika. V njem predstavijo svoje literarno in likovno ustvarjanje, ki je vse leto nastajalo ob mentorstvu slovenskih pesnikov, pisateljev in ilustratorjev. Nekaterim uspe narediti korak več, tako da postanejo avtorji izdane knjige. V tokratnem pogovoru bosta z nami posebni gostji – Nevenka Lekan, udeleženka projekta v zaporu na Igu, skupaj z mentorico Cvetko Bevc in Brigita Krek, udeleženka projekta v Društvu Altra Ljubljana, ki bo svojo knjigo predstavila z mentorjem Žigo Valetičem. V pogovoru vam bosta predstavili pot z vzponi in padci, ki ju je na koncu pripeljala do izida lastne knjige, mentorja projekta pa bosta spregovorila o pomembnosti prepoznavanja talentov in svojem načinu dela z njimi.
Prireja Javna agencija za knjigo RS
11/21/2018
12:00-13:00
Iniciacije – knjiga Stanislave Chrobákove Repar, Književnost onkraj videnega, predstavitev
Povezuje Meta Kušar; sodeluje Stanislava Chrobákova Repar
Tole je trditev: vsi nastavki v književnosti, kulturi, sodobni družbi so prilagojeni moškim potrebam in heteronormativnim željam. Ni druge možnosti, kakor zahtevati enakopravnost. »Enakopraven si ali pa nisi, ne moreš biti na pol enakopraven« je trditev Iztoka Simonitija, kar tudi pomeni, da ženske lahko živimo po žensko. To je prva interpretacija pesmi slovenskih sodobnih pesnic, kjer noben namig ne namiguje na primerjanje z moško ustvarjalnostjo in vsaka beseda potrjuje enakopravnost. Ta knjiga ni samo biser v literarni vedi, ampak je tudi šola demokracije za nas vse, tudi za umetnice.
Prireja Društvo slovenskih pisateljev
11/21/2018
13:00-13:30
Knjigovanje, Moj najljubši slovenski književni lik
Povezuje Nataša Konc Lorenzutti; sodelujejo Mladi bralci in lutkarji ter njihovi mentorji
Na 34. Slovenskem knjižnem sejmu bo Sekcija za otroško in mladinsko književnost Društva slovenskih pisateljev organizirala razstavo in predstavitev najboljših lutk z natečaja Knjigovanje 2018. Gre za literarno-lutkovni natečaj, v okviru katerega učenci iz vrtcev in osnovnih šol v šoli ali vrtcu izdelajo ročno lutko ali marioneto najljubšega slovenskega knjižnega junaka. Natečaj, ki je bil prvič razpisan leta 2015, pripravlja Sekcija za mladinsko književnost DSP v sodelovanju z JAK-om, Bralnim društvom Slovenije, Društvom Bralna značka Slovenije – ZPMS in IBBY Slovenija. Nagrade najboljšim lutkarjem in mentorjem v letu 2018 bomo podelili na Pisateljskem odru ob 13.00 uri, na prireditvi, ki jo bo povezovala Nataša Konc Lorenzutti. Knjigovanje se bo sklenilo s slavnostno povorko med stojnicami in postavitvijo razstave najboljših lutk, ki bodo na ogled ves čas sejma.
Prireja Društvo slovenskih pisateljev
11/21/2018
14:05-15:00
Glasovi svetov: Kaj se zgodi z literaturo, ko pero zamenja računalniška tipkovnica?, V neposrednem prenosu na Radiu Slovenija, Tretjem programu – programu Ars z odra DSP, pogovor
Povezuje Goran Dekleva
Če so pesniki in pisatelji pred stoletji pisali z gosjim peresom pa nato z nalivnikom in, še pozneje, s pisalnim strojem, danes slej ko prej pišejo na računalnik. Seveda teh sprememb ne gre razumeti zgolj kot razvoj pisalnih pripomočkov, ampak raje v smislu tehnološke revolucije, ki v jedru spreminja načine pisanja, širjenja, branja in ne nazadnje razumevanja literature same. Email, blog in tvit odpirajo nove možnosti, kako se izraziti, kako oblikovati besedilo in kako poiskati bralsko občinstvo. In kolikor izkušnja vsakodnevnega življenja z novimi spletnimi tehnologijami spreminja samo strukturo našega občutenja sveta in dojemanja našega mesta v njem, toliko internet današnjim avtoricam in avtorjem ponuja tudi čisto novo snov, nove motive, nove teme, nove sporočilne poudarke. Kako se torej pod vplivom spletne revolucije spreminjajo tisočletne literarne prakse?
Prireja Radio Slovenija, Tretji program – program Ars, v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev
11/21/2018
15:00-16:00
Utopije danes, Kooperativa THD na Pisateljskem odru, predstavitev
Povezuje Marko Bauer; sodelujejo Tanja Rener, Primož Krašovec in Marko Hočevar
Po »koncu zgodovine« (Fukuyama) se zdi, da je nastopilo obdobje, ko so tudi utopije postale ne le nezaželene, temveč – zaradi strukturnih določitev sodobne kapitalistične globalne družbe – skorajda nemogoče. Kakšne možnosti imajo utopije danes? In ali sploh še obstajajo potrebe po utopijah? Pogovor bo naslovil možnosti bolj ali manj radikalnih alternativ ter rešitev. Z nami bodo knjige; McKenzie Wark: Molekularno rdeče: teorija za dobo antropocena (Sophia), Zygmunt Bauman: Retrotopija (Založba /*cf.), več avtorjev: Brezplačno kosilo za vse (Krtina), Thomas More: Utopija 1515 (SH).
Prireja KOOPERATIVA THD, konzorcij petih humanističnih založb (Založba /*cf., DTP Analecta, Krtina, Sophia, Studia humanitatis)
11/21/2018
16:00-17:00
In memoriam Andrej Capuder in Alojz Rebula, Dnevi odhajajo, jaz ostajam, trajam, pogovor
Povezuje dr. Edvard Kovač; sodelujejo mag. Igor Senčar, dr. Miha Pintarič in dr. Anton Stres
Sopotniki, prijatelji in strokovnjaki bodo spregovorili o besedni in miselni zapuščini avtorja, prevajalca in filozofa Andreja Capudra ter avtorja in filozofa Alojza Rebule.
Prirejata Mohorjeva Celovec, Celjska Mohorjeva
11/21/2018
17:00-18:00
NAJDENO V PREVODU – Italija, Cankar dvakrat v italijanščini: aktualno in intimno, pogovor
Povezuje Pesnik Marko Kravos; sodelujeta Marija Mitrovič ter Darja Betocchi
Kratko prozo Ivana Cankarja Na otoku – Sull’isola je izdal ZTT v Trstu, prevedla jo je Paola Lucchesi, izbrala in spremno besedo pa napisala prof. Marija Mitrović: »Ko danes, sto let po smrti Ivana Cankarja, poskušamo manjši del njegove ustvarjalnosti posredovati italijanskemu bralcu, se zavedamo, da v tej deželi ni neznan /…/, a zvečine je bil predstavljen opus, ki izraža domače socialne, politične in moralne dileme,« pravi urednica. »Za tokratno objavo smo izbrali prozo, v kateri odsevajo splošni, tuzemski, vsakdanji fenomeni, ki niso značilni samo za okolje, iz katerega izvira pisatelj, temveč, kot pri pravih klasikih, v literarni jezik prenašajo probleme, ki tudi danes pestijo ljudi, ki niso vezani na Cankarjev čas in kraje njegovega bivanja.« Tržaška založba Comunicarte pa objavlja novi prevod v italijanščino Cankarjevega Hlapca Jerneja – Il servo Jernej e il suo diritto. Po uspešnih prevodih Ivana Regenta in G. Susska (1925) ter Arnalda Bressana (1976) se prevod Darje Betocchi odlikuje po izrazitejši poustvaritvi sloga in predvsem biblijskih stilemov, ki so tako značilni za Jernejevo romanje za pravico. Četrtega italijanskega Jerneja odlikuje še dvojno razkošje: objava vzporednega slovenskega izvirnika ter še neobjavljene ilustracije tržaškega likovnega in besednega ustvarjalca Uga Pierrija. Kako s klasikom predstaviti slovensko umetnost in posebnost?
Prireja Društvo slovenskih pisateljev v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska
11/21/2018
18:00-19:00
ČEZ MEJE – Nina Dragičević z Dejanom Kobanom, Nina Dragičević z avtorji, ki gredo – vsaka in vsak s svojo specifično govorico – čez meje, pogovor
Povezuje Nina Dragičević; sodeluje Dejan Koban
Dejan Koban je pesnik, poln nenavadnosti. Še posebej ko svoja dela izvaja v javnem prostoru. Včasih piše v rudniku. Sredi najhujše zime je svoja dela bral v kotlovnici. Kot organizator pesniških večerov je med pomembnejšimi figurami za mlade, še neuveljavljene pesnice in pesnike. Njegovo zanimanje za avantgardno in t. i. eksperimentalno (slovensko) poezijo ter očitno sklicevanje na body art umetnico Marino Abramović ga umeščata med tiste avtorje, ki želijo za vsako ceno čez vsako mejo.
Prireja Društvo slovenskih pisateljev
11/21/2018
19:00-20:00
Panorama sodobne madžarske poezije: Roland Orcsik, Ottó Tolnai, István Vörös, Ki zmeraj lepše siješ, literarni dogodek
Povezuje Prevajalka Gabriella Gaal; sodelujejo Roland Orcsik, Ottó Tolnai in István Vörös
Kljub geografski bližini, številnim tesnim ustvarjalnim povezavam in pogostim gostovanjem tamkajšnjih avtorjev na slovenskih tleh je madžarska poezija slovenskim bralcem dokaj slabo poznana. Nova antologija Ki zmeraj lepše siješ tako predstavlja ustvarjalne vrhunce osemnajstih madžarskih pesnic in pesnikov, med katerimi najdemo številna imena, ki so se v minulih letih že predstavila na najodmevnejših slovenskih literarnih festivalih, med katere zagotovo sodita Vilenica in Dnevi poezije in vina. Na Pisateljskem odru se bodo predstavili trije izmed njih – Roland Orcsik, Ottó Tolnai in István Vörös. Pogovor, ki ga bo vodila prevajalka Gabriella Gaal, bo potekal v madžarščini in bo tolmačen v slovenščino.
Prirejajo Balassijev inštitut, Beletrina, zavod za založniško dejavnost, Društvo slovenskih pisateljev
Država v fokusu