Ksenija Jus

xeniayus@gmail.com

www.xeniaius.si

Ksenija Jus (Maribor, 1972); pesnica, skladateljica, kantavtorica, ki trenutno ustvarja dvanajsti literarno-glasbeni avtorski album “Lom strahov”. Je članica Ženskega pevskega zbora Kombinat, Društva pisateljev Slovenije, Slovenskega centra P.E.N. in Sindikata glasbenikov Slovenije. Je ena od idejnih snovalcev Kantfesta (skupaj s Petrom Andrejem, Janijem Kovačičem) – mednarodnega festivala sodobne kantavtorske glasbe. Živi in ustvarja v Ljubljani ter Ankaranu. Leta 2015 je za svoje umetniško delo prejela literarno nagrado Mira, ki jo podeljuje Ženski odbor Slovenskega centra PEN.  Njene pesmi so bile doslej prevedene v nemški, angleški, bolgarski, poljski, češki, slovaški, bosanski ter ruski in srbski jezik.

Diskografija:
Debut – Xenia&Link der Wasser (Samozaložba, 1996);
Xenia Total – Ksenija Jus z gostom Andražom Poličem (Samozaložba – Subkulturni azil, 1991);
L’Humanite Nouvelle – Xenia&No Phobia Orchestra (Samozaložba – Subkulturni azil, 2002);
Karta do sonca – Xenia & DO na X (Samozaložba – Ehodrom, 2004);
Črni safari, Black Safari – Xenia& D*Pljučnik bojs (Samozaložba – Ehodrom/ŠKUC, 2007);
Psi malega mesta – Xenia Ius Trio & ½ (Samozaložba – Ehodrom/ŠKUC, 2008)
Svetilnik hrepenenja – koncertni album z gosti – Ženski glas 21. stoletja (Samozaložba – Ehodrom/ŠKUC, 2010)
Čuvaji ognja – PopOvni (Samozaložba, 2013)
Pozdravi iz Slovenije, Greetings from Slovakia – Xenia Ius + 2 (Samozaložba, 2014)
Enciklopedija človeka in soljudi – Ksenija Jus in Blaž Grm; album z gosti (Samozaložba, 2015)
Katedrala Ljubezni – Ksenija Jus; album z gosti (Samozaložba, 2016)

V PRIPRAVI: Lom strahov – Ksenija Jus (Samozaložba, 2017)

Poezija:
Svobodna radikalka, ( 2007 Zavod CCC)

http://www.xeniaius.si/besedila/  (internetna dopusnost)

Prevodi:
2009 Novosarajevski književni susreti, Sarajevo
2009 Balkansko pero, Sarajevo
2011 Zlati čoln (http://www.ia-zlaticoln.org/publikacije.php?l=sl)
2011 Tuk glatka, tam glatka, Sofija: Fakel
2011 Przekładka VI/Premost VI, Bielsko-Biała: Wydawnictwo Akademii Techniczno-Humanistycznej; Vnanje Gorice: Kulturno-umetniško društvo Police Dubove

Varja Velikonja, Rock obrobje, avgust 2016:
“Ksenija Jus je naš dragocen kantavtorski biser. Neujemljiva, nepredvidljiva in obenem tako prekleto iskreno izpovedna, da te njena umetnost (ne)hote ujame, zadrži in na nek način pomiri. Če je Svetlana Makarovič nekoč zaorala ledino slovenskega kantavtorstva, izvenžanrsko ujetega, šansonjersko podloženega, družbeno kritično angažiranega, če je to v bistvu naša prva dama pisane besede, poetesa in šansonjerka, potem lahko mirne duše zapišem, da je Ksenija Jus že dolgo ime, ki pogumno in samosvoje drugače stopa po njeni poti…”

Matej Krajnc, Sigic – Mentor, junij, 2016
“Če se v imenu religij in posledično monetarnih vprašanj še bratje pokoljejo med sabo, je najčistejša oblika ljubezni tista, ki je edino smiselno orožje proti dandanašnji ureditvi sveta.  Ta v medčloveških odnosih že dolgo ni več pomembna, kaj šele ključna, ravno nasprotna, prav zato pa jo Ksenija Jus lahko skorajda neopazno izkoristi za svoj namen. »Obstaja beseda za nas ljudi«, poje v pesmi Vtisnjeno v čas, ki prinaša tudi ključno besedo koncepta: »Svobodni!«. Najvišja oblika ljubezni je svoboda, ljubezen prinaša svobodo, in če je človek svoboden, nevpet v katerokoli obliko družbenega pritiska, mu noben aparatčik ne more do živega. Ustvariti si je torej treba nov svet: Katedralo ljubezni.”

Gregor Bauman, Dnevnik, junij 2013
“Ksenija Jus je naša slaba vest. O stvareh, pred katerimi si radi zatiskamo oči ali gremo mimo njih, kot da se ni nič zgodilo, ona spregovori brez dlake na jeziku. Neposredno in boleče, angažirano in dostojanstveno… Ksenija Jus pač dobro ve, da je biti tiho zanjo (in za vse nas) največji poraz.”

Milan Rakovac, Primorski dnevnik, junij 2013
“Z navdušenjem sem poslušal njeno poezijo, njeno kitaro, njena bridka in jasna stališča do sebe, življenja, do moralno in mentalno načetega prostora, ki v njem živimo. Temeljita in nepopustljiva osebnost je Ksenija, ena tistih, ki vztrajno trgajo svinčene oblake današnjega trenutka”.