France Vurnik

France Vurnik je bil rojen 2. decembra 1933 kot šesti otrok v družini /petero sester in dveh bratov/ kamnoseka Alojzija Vurnika in matere Helene Vurnik, roj. Kocijančič, v Radovljici, na Gradišču, pri pokopališču. Prvi razred osnovne šole je obiskoval v Radovljici v Kraljevini Jugoslaviji do začetka okupacije 6. aprila 1941, ko je bil ponovno vpisan v prvi razred nemške osnovne šole, drugi razred preskočil, jeseni 1944 bil vpisan v Hauptschule, po koncu druge svetovne vojne in odhodu Nemcev je opravil sprejemni izpit za prvi razred nižje gimnazije v Radovljici, malo maturo opravil maja 1948 in se vpisal na gimnazijo v Kranju, kjer je maturiral spomladi l. 1953 in se vpisal na FF Univerze v Ljubljani, na oddelek za slovenski jezik in književnost /A/ in ruski jezik in književnost /B/. Diplomiral 19. septembra 1959 in dobil naziv diplomirani filozof.
Po odsluženju vojaškega roka v Titogradu /Podgorica/ v Črni gori v vojašnici Masline v funkciji nišandžije kot bestrzajnog topa, pol roka pa kot čato v poveljstvu garnizona, se je marca 1961 zaposlil v Radiu Ljubljana, v uredništvu poročil, od 1. septembra istega leta pa do 31. decembra 1971 je delal v Uredništvu kulturnih in literarnih oddaj R. Ljubljana, od 1. januarja 1972 do 31. maja 1972 kot urednik uredništva radijskih iger, od 1. junija1972 pa do septembra 1973 bil novinar in gled. kritik v kult. redakciji Dnevnika, potem ravnatelj Slovanske knjižnice /1973 do 1974/ nato vodja oddelka za dopolnjevanje knjižničnega gradiva v NUK, od septembra 1979 znova v kult. redakciji Radia Ljubljana; od 1. marca 1991 do 20. maja 1995 je bil direktor TOZD, oz. poslovne enote Radia Slovenija, ko je bil upokojen.
Pesmi in prozo je začel objavljati v gimnaziji Kranj v glasilu takratnih osmošolcev Plamenica, ki so jo uredili Jože Pogačnik, Bojan Pisk in Valentin Pivk in bila natisnjena v tisoč izvodih. Leta 1957 je začel sodelovati pri Naši Sodobnosti /od l. 195 – Sodobnost; ur. Drago Šega/ in pri štirinajstdnevniku Naši razgledi /ur. Bojan Štih, Herbert Grün, Vasja Predan, Štefan Kališnik/ s knjižnimi in gledališkimi recenzijami.
V DSP je bil sprejet l. 1973 in takoj izvoljen za tajnika pri predsedniku Mišku Kranjcu in pod predcednici Miri Mihelič. Leta 1978 je zastopal Zvezo društev jugoslovanskih pisateljev v Talinu in v Moskvi na praznovanju stoletnice rojstva estonskega pisatelja Antona Hansena Tammsaareja. /Zapis v dveh delih je bil objavljen Dnevniku in v knjigi v knjigi Iz Moskve, iz ruskih daljav, 2010, str. 45 – 52/.

Poezija:

Prva pesem ima naslov Življenja cvet, objavljena v Plamenici 1953, po odhodu na študij v Ljubljano je miselno izpovedno lirsko snovanje utihnilo pod pezo racionalnega prepoznavanja literarnega snovanja in oživelo leta 1965 z objavo cikla spominsko nostalgičnih refleksij na družinska slavja (Freska, Pogreb, Poroka, Krst) v reviji Problemi /ur. Janez Pirnat/. Odtlej objavljal pesmi v Sodobnosti, Dialogih, Snovanjih (priloga Gorenjskega glasa) in v Reviji 2000.

Zbirke:

1969 Pred zidom in onkraj; ZO, Maribor
1972 Vsegazavedanje; ZO, Maribor
1983 Ubežnik v poeziji, samozaložba

Publicistika:

1997 Življenje kot eksperiment, Knjižna zadruga, Ljubljana
2010 Iz Moskve, iz ruskih daljav, Slovenska Matica, Ljubljana

Gledališka kritika:

1984 Odmevi iz parterja (izbor ocen predstav, uprizorjenih po slovenskih besedilih in zapisi s festivalov Borštnikovo srečanje), Sterijevo pozorje, Sarajevski festival. Knjižnica MGL 95, Ljubljana 1984, str. 575

Uredniško delo:

Ivo Grahor, Življenje in smrt, Cankarjeva založba v Ljubljani 1968. France Vurnik, Spremna beseda, str. 373 – 386.
Matevž Hace, Zadnji obisk. Zavod »Borec« v Ljubljani, 1968. Uredil France Vurnik in napisal: Na rob Hacetovim novelam, str. 203 – 205.
Mitja Mejak, Portreti. Zbral, uredil in spremno besedo napisal France Vurnik. Cankarjeva založba v Ljubljani 1977; spremna beseda: Zapisek o Mitji Mejaku, str. 233 – 236.
Janko Samec, Sen morja. Soneti in druge pesmi. Izbral, uredil in spremno besedo napisal France Vurnik. Izdali Založništvo tržaškega tiska in Cankarjeva založba. Trst, marca 1981. Simbolika morja v sonetih in pesmih Janka Samca, str. 106 – 108.
PETDESET LET PREŠERNOVIH NAGRAD 1947 – 1996. Izdala Upravni odbor Prešernovega sklada in Gorenjski muzej, Gorenjski tisk, Kranj 1996. Uredniški odbor: Beba Jenčič, Darja Jurjec, dr. Milček Komelj, Mirko Mahnič, France Vurnik (glavni urednik), izbral literarno gradivo in napisal uvod: Petdeset let Prešernovih nagrad med zakonodajo, kriteriji in pomenom, str. 11 – 26.