Nagrado desetnica 2022 prejme Mateja Gomboc za knjigo Balada o drevesu (Miš založba, 2021)
Mateja Gomboc: Balada o drevesu. Dob: Miš založba, 2021.
Mateja Gomboc (1964) je po izobrazbi profesorica slovenščine in italijanščine, zaposlena je na Škofijski klasični gimnaziji – Zavod sv. Stanislava v Ljubljani, kjer poučuje slovenščino. Od leta 2012 je pomočnica urednice otroške revije Mavrica. Doslej je izdala slikanico Polonca, mala in velika (ilustracije Ana Razpotnik Donati), 2013, mladinski roman Ime mi je Jon, 2013, zbirko kratke proze Tinka2 (ilustrirala Kristina Krhin), 2014, Kdo si pa ti? (ilustracije Ana Razpotnik Donati), 2014, in roman Balada o drevesu, 2021. Dve njeni knjigi sodita v informativno-leposlovno literaturo, in sicer bonton Matic in Meta vsepovsod (ilustrirala Ana Zavadlav), 2012, ponatis 2015; in Matic in Meta za ohranitev planeta (v sodelovanju z Ekologi brez meja; ilustrirala Ana Razpotnik Donati), 2017. Piše tudi leposlovje za odrasle (Dantejeva hiša, Pozneje se pomeniva); je avtorica več učbenikov in delovnih zvezkov za slovenski jezik za srednje šole.
Utemeljitev za nagrado desetnica 2022
Socialno-psihološki mladinski roman Balada o drevesu je pretresljiva pripoved o ljubezni in smrti, ki bralca posrka v vrtinec mračnih, a tudi lepih trenutkov. Z veščim pisateljskim zamahom, ki ničesar ne izpušča in ničesar ne vsiljuje, avtorica zgodbo poda v vsej njeni kompleksnosti in s presunljivo natančnostjo.
Prvoosebna pripovedovalka Ada je dijakinja 3. letnika gimnazije in nadarjena mlada violinistka, ki se sooča z življenjem po samomoru svojega fanta Majka (Mitje). Pripoved je strnjena na štiri dni: od samomora do pogreba, vendar je v zgodbo vpletenih veliko retrospektivnih vložkov (čas pred samomorom), ki pojasnjujejo Adino in Mitjevo življenjsko zgodbo. Čas romana je natančno določen, pri vsakem poglavju je zapisano število ur, ki so minile od samomora. Književni prostor je Ljubljana (delno tudi Primorska, od koder se Adina družina, mlajša sestra Ina, oče in mama, priseli ob koncu Adinega osnovnošolskega obdobja); v sanjarjenju pred samomorom pa Ada in Majk ves čas načrtujeta potovanja, omenjata znamenita mesta po svetu. Npr. dogovorita se, da bo njuna prva skupna pot v Pariz, kar bi bilo dovolj slovesno za prvi spolni odnos. Skupaj bi šla v vse kraje, katerih fotografije ima Ada nalepljene v svoji sobi. Kljub načrtovanju njune prihodnosti, te v trenutku ni več, ni več njiju. Skozi Adine spomine se pred bralcem postopno oriše svet prej in zdaj, živo se zvrstijo osebe iz Adinega in Majkovega življenja, njuni prijatelji, občutki, strahovi, veselje, pričakovanja … V zgodbi ima posebno mesto glasba, zlasti klasična, ki jo interpretira Ada, o njej razmišlja, jo občuti. Majk, kitarski samouk, igra večinoma popularno glasbo; morda prav zato razume Adin talent. Po smrti ostane praznina, v kateri Ada mehča preteklik, da je bila Majkova punca, z vedno novimi solzami. In drevesu v njej je ob Majkovi smrti počilo lubje. Poleg zanimive metaforike in izčiščenega sloga roman ponudi poglobljeni uvid v izjemno travmatično izkušnjo – pogosto je v mladinski književnosti tabu že smrt, za samomor pa velja to še bolj. Ker je bila glasba način sporazumevanja med Majkom in Ado, se ta odloči, da bo, na željo Majkove mame, na pogrebu zaigrala. Ada skomponira skladbo z naslovom Jaz ostajam. In ti v meni. Simbolična postane tudi kitara, ki jo ob koncu pogreba Majkova mama podari Adi. Takrat se ponovno pokaže, da življenje teče naprej, da okoli Ade biva svet.
Desetnica je nagrada za otroško in mladinsko književnost, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za uveljavljanje izvirnega otroškega in mladinskega leposlovja. Nagrada se podeljuje za obdobje zadnjih treh let. Tudi letos je izbor del, ki ustrezajo Pravilniku o nagradi desetnica, pripravila red. prof. dr. Dragica Haramija, o nominiranih delih pa je odločala žirija v sestavi: Aksinja Kermauner (predsednica), Jana Bauer, Igor Bratož, Majda Koren in Magdalena Svetina Terčon.
Nagrada je bila podeljena 26. maja na Društvu slovenskih pisateljev.
