Nagrado desetnica 2021 prejme Damijan Šinigoj za roman Kjer veter spi (Miš založba, 2020)

Utemeljitev za nagrado desetnica 2021

Damijan Šinigoj (1964), letošnji dobitnik desetnice, je pisatelj, prevajalec, scenarist, urednik in jamar. Doslej je izdal dva romana za odrasle, Vojake ubijajo, mar ne? (1991) in Neizstreljeni naboj (1994), ter tri zbirke kratke proze, Očkov kotiček (2003), Kratek dnevnik jamarskega zasvojenca (2012), Tretji otrok (2020). Objavil je tudi dva mladinska realistična romana, Iskanje Eve (2014) in Kjer veter spi (2020).

V zbirki Kratek dnevnik jamarskega zasvojenca je avtor predstavil izobraževanje, pasti, napore, ki jih jamar vlaga v svoj hobi, ta pa morda preraste v način življenja. Dnevniški zapis se začne 1. novembra 2008 in se konča s kratkim poglavjem Zaključek v decembru 2011. Na spletni strani Jamarske zveze Slovenije je eden od pomembnih zavihkov tudi leksikon, ta definira geslo jamar, to je »človek, ki odkriva, obiskuje in raziskuje jame (iz pretežno neturističnih nagibov); tudi naziv slovenske poljudne jamarske revije.«[1] Šinigoj je podpredsednik Jamarske zveze Slovenije, jamarski reševalec in urednik revije Jamar, zato ne čudi njegovo poznavanje jam, jamarske reševalne službe in izobraževanja jamarskih pripravnikov, katastra slovenskih jam (več kot 13.000 vnosov) ipd., kar je tudi snov nagrajenega romana Kjer veter spi (2020). Ob tem velja opozoriti, da je leto 2021 pod geslom »raziskujmo, spoznavajmo, varujmo« razglašeno za mednarodno leto jam in krasa (www.iyck2021.org).[2]

Glavna literarna lika romana Kjer veter spi (2020), srednješolca Irena in Blaž, sta karakterno na moč različna, a se njuni vlogi nenehno menjujeta, odvisni sta od okoliščin. Samozavestna Irena ne razume nevarnosti, ki preži v jamah, a kmalu ugotovi, da mora prisluhniti bolj izkušenemu Blažu, ki postane v jami samozavesten najstnik, kar je pravo nasprotje njegovega vsakdanjega življenja. Motiv dokazovanja svoje lastne vrednosti je med najstniki najbrž star toliko kot človeštvo samo; preizkušanje mej prepovedanega prav tako. Roman, ki je postavljen v sodobno družbo, skozi avaturistično zgodbo odgovarja na oboje. Književni prostor je na začetku neimenovan kraj, kjer glavna literarna lika živita, nato pa je do konca romana razdeljen na vzporedno dogajanje v ‘svetu zunaj’ (kjer poteka reševalna akcija) in v jami (Irena, Blaž, gozdar), in sicer na področju Kočevskega roga. Kratka poglavja sledijo temu menjavanju prostorov in literarnih likov. V strnjeni pripovedi enega dne, je z bliskovito naglico predstavljena reševalna akcija, najprej sicer namenjena pogrešanemu gozdarju, pozneje pa tudi najstnikoma; hkrati pa čas v jami teče počasi, po minutah. Splet naključij in domnev poveže zgodbo treh pogrešanih, pri čemer avtor nevsiljivo opozarja na problem onesnaževanja, pa tudi na požrtvovalno prostovoljno delo reševalcev. Tretjeosebno pripoved bogati jamarsko izrazoslovje, to je tudi za nepoučenega bralca odlično razloženo skozi Blaževe razlage Ireni (jamarsko orodje, oblike jam ipd.), tako ji npr. razloži, da sta ujeta v jami, ki je skozenc, kar pomeni jamo z dvema vhodoma, kar je tudi razplet njune nevarne pustolovščine. Avtor v romanu z opisi slika vzdušje, npr. tesnobnost ob prebijanju skozi ožine, ali navdušenje nad prostori, kjer se rov odpre v čudovito dvorano. Vzdušje je mestoma podano tudi skozi humorne vložke, ki se nanašajo na pripovedi o doživetjih ob reševanju ali na besedne igre.

Meje med odprtostjo in zadržanostjo, med strahom in pogumom, mnenja o bližinah, samozavesti in podobnih čustvih in občutkih so zelo krhke. So brez ostrih robov, saj svet ni črno-bel in ljudje v njem prav tako ne. Ljubezen in veter, ta postane simbol rešitve, sta blizu.

[1] https://www.jamarska-zveza.si/index.php/o-nas/jamarski-leksikon

[2] Beseda kras v tem primeru označuje golo, kamnito pokrajino in ne Krasa kot prokrajinskega imena.

Desetnica je nagrada za otroško in mladinsko književnost, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za uveljavljanje izvirnega otroškega in mladinskega leposlovja. Nagrada se podeljuje za obdobje zadnjih treh let. Tudi letos je izbor del, ki ustrezajo Pravilniku o nagradi desetnica, pripravila red. prof. dr. Dragica Haramija, o nominiranih delih pa je odločala žirija v sestavi: Magdalena Svetina Terčon (predsednica), Jana Bauer, Igor Bratož, Neli Filipić in Slavko Pregl.

Nagrada je bila podeljena 27. maja na vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev.