Mnenje častnega razsodišča Društva slovenskih pisateljev o obtožbah prepisovanja Gabriele Babnik Ouattara

Uvod – vloga častnega razsodišča in postopek

Temeljni akt Društva slovenskih pisateljev v 41. členu določa ravnanje članov v primerih kršitev določb statuta, nevestnega ali lahkomiselnega sprejemanja in izvrševanja zadolžitev in funkcij v društvu, neizvrševanja sklepov organov društva ter dejanj članov, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva. Za ugotovljene kršitve lahko razsodišče izreka sankcije opomina, javnega opomina ali pa izključitve iz društva. Na občnem zboru Društva slovenskih pisateljev 12. 12. 2023 smo bili v sedanjo zasedbo častnega razsodišča izvoljeni članica Draga Potočnjak, člana Peter Kovačič Peršin in Matjaž Hanžek ter nadomestna članica Ifigenija Simonović.

24. marca 2024 je predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc telefonsko pozval zgoraj navedene člane častnega razsodišča, naj se izrečemo o domnevnem prepisovanju Gabriele Babnik Ouattara, o katerem so poročali mediji. Gabriela Babnik Ouattara je v knjigi Za angele, da jim ne bo dolgčas navajala dele besedila iz knjige Samo en ples Maline Schmidt Snoj. Osnova za to polemiko je bila izjava založbe Litera, ki se je javno opravičila Malini Schmidt Snoj in založbi Mladinska knjiga zaradi kršenja avtorskih pravic oziroma nezakonite objave odlomkov iz njene knjige Samo en ples. Prepisovanje delov besedil druge avtorice brez njenega privoljenja, predvsem pa brez oznak, ki bi nedvoumno povedale, da gre za dobesedne prepise iz nekega drugega dela, je zagotovo zadeva, o kateri se mora na podlagi pridobljenih informacij izreči častno razsodišče Društva.

Da bi dobili širšo sliko problema, smo zaprosili administrativno službo DSP, da poišče dosedanje objave v medijih na to temo. Preučili smo pridobljeno gradivo ter natančno primerjali vse odlomke, ki so predmet spora. Poleg tega smo Mladinsko knjigo zaprosili za pojasnilo dotedanjega dogajanja in predajo gradiva, ki je sprožilo postopke.

2. aprila se je na častno razsodišče z dopisom obrnila obtožena avtorica romana, Gabriela Babnik Ouattara, in zaprosila za mnenje o tem, ali so očitki o prepisovanju resnični ter ali je kršila 41. člen Temeljnega akta Društva slovenskih pisateljev.

Naslednji dan, 3. aprila je Gabriela Babnik Ouattara poslala članom častnega razsodišča nov dopis, v katerem nas je prosila, da opustimo preiskavo njenega primera. Ker pa smo za 4. april že sklicali sestanek, smo z delom nadaljevali, saj domnevno dejanje  pomembno ne le za Gabrielo Babnik Ouattara, ampak tudi za Društvo slovenskih pisateljev ter književnike in književnice na splošno. Dogovorili smo se tudi, da se bomo pri našem delu osredotočili le na ocenjevanje, ali je književnica Gabriela Babnik Ouattara kršila avtorske pravice književnice Maline Schmid Snoj, ko je v svojem delu uporabile dele besedila iz njene knjige, ne bomo pa se vmešavali v spor med založbama in ne bomo odločali o tem, ali je bilo njeno dejanje nezakonito, saj so za to pristojne druge inštitucije. Prav tako se ne bomo izjasnili o njegovi umetniški vrednosti.

Na sestanku 4. aprila smo izvolili Matjaža Hanžka za predsednika častnega razsodišča ter se pogovorili o informacijah, ki smo jih medtem prejeli, o različnih vidikih medbesedilnosti in avtorskem pravu ter o vlogah in dokumentih, ki jih je poslala članica DSP Gabriela Babnik Ouattara. Na tej podlagi smo oblikovali osnovno mnenje o zadevi. Obenem smo se odločili, da o vsem skupaj še enkrat premislimo in dokončno izrečemo sodbo izrečemo na naslednji seji. Naslednji dan, 5. aprila, je vlogo za razpravo poslal tudi predsednik Društva Dušan Merc. Za razjasnitev smo pregledali tudi spodaj navedeni spor med založbama oz. avtoricama. Založba Mladinska knjiga je 21. 2. 2024 poslala direktorju Založbe Litera in Gabrieli Babnik zahtevek za prenehanje kršitev avtorskih pravic in odškodnino. V tem zahtevku založba Mladinska knjiga obtožuje Gabrielo Babnik, da je »na 28 straneh dobesedno povzela besedilo iz knjige Maline Schmidt Snoj Samo en ples, na 25 straneh pa je besedilo te knjige smiselno povzeto in predelano«. Mladinska knjiga kot imetnica avtorskih pravic pa naj bi bila »upravičena, da dovoli ali prepove uporabo tega avtorskega dela […]«. Pri tem tožnica tudi trdi, »da v knjigi Gabriele Babnik ne gre za citate, saj povzeto besedilo ne izpolnjuje namena ponazoritve, soočenja ali napotitve«. Prav tako tožnica trdi, da tožena avtorica »ni prosila za dovoljenje za uporabo avtorskega dela oziroma v primeru predelanega besedila niti za predelavo le-tega«. Teh odlomkov naj bi bilo za 0,4 avtorske pole.

Zaradi teh zatrjevanih kršitev tožnica od tožene zahteva, »da Založba Litera nemudoma preneha z distribucijo in promocijo dela Gabriele Babnik Za angele, da jim ne bo dolgčas«. Prav tako tožnica zahteva predrugačenje in izpust delov, ki so prepisani iz osnovnega dela Maline Schmidt Snoj Samo en ples, ter nadomestilo za uporabo avtorskega dela.

Gabriela Babnik Ouattara je 28. 2. 2024 Mladinski knjigi odgovorila, da ni imela namena nikogar prizadeti in da je hvaležna Malini Schmidt Snoj, ki ji je s svojo knjigo omogočila vpogled v nekatere dele naše zgodovine in nudila osnovo za pisanje svojega dela. Ob tem je zavrnila očitke tožilke, da ni upoštevala citiranja, saj po njenih besedah »Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah ne operira z izrazi, kot je citatnost«. Ob tem je poudarila, da njena literarna zgodba Vera ni zgodba Brine, temveč da besedilo le v nekaterih delih temelji na raziskavah Maline Schmidt Snoj.

20. aprila se je Založba Litera javno opravičila Malini Schmidt Snoj, avtorici knjige Samo en ples, in založbi Mladinska knjiga zaradi kršenja avtorskih pravic, ki naj bi ga zagrešila Gabriela Babnik Ouattara, ker je v svoje delo Za angele, da jim ne bo dolgčas vključila odlomke iz druge knjige.

Izrek

Na podlagi zgornjih ugotovitev in razprave je častno razsodišče Društva slovenskih pisateljev v sestavi Matjaž Hanžek, predsednik, Draga Potočnjak, članica in Peter Kovačič Peršin, član, ugotovilo, da je članica Društva pisateljev Slovenije Gabriela Babnik Ouattara kršila avtorske pravice Maline Schmidt Snoj s tem, ko ni korektno označila delov besedila, ki jih je v svoj roman Za angele, da jim ne bo dolgčas prepisala iz romana Samo en ples. Zato ji častno razsodišče izreka javni opomin.

 Razlaga

Častno razsodišče Društva slovenskih pisateljev je pri izreku zgoraj navedene odločitve tehtalo med dvema pravicama:

  • zaščito intelektualne lastnine in
  • pravico do umetniške svobode.

Zavedamo se, da je v družbi zaščita intelektualne lastnine enako pomembna kot zaščita materialne lastnine, čeprav imamo pogosto občutek, da ni tako. Intelektualne stvaritve, kot so umetniška dela, niso le kulturna vrednota celotne družbe, ampak imajo tudi vrednost; vsaj za avtorja. In to vrednost in vrednoto mora družba čuvati, oboje mora biti družbeno cenjeno in zaščiteno. Umetniška svoboda nam ne daje pravice do razpolaganja s stvaritvami drugih avtorjev brez omejitev. Prizadevati si moramo za skrajno občutljivost in spoštljivost pri ravnanju s stvaritvami drugih. Pri tem so lahko avtorjem v pomoč različni mehanizmi, s katerimi je mogoče nedvoumno označiti, katero intelektualno lastnino uporabljajo in od koga oziroma na kakšen način jo predelujejo. Zgolj enostavne dobesedne vgraditve besedila drugega avtorja v lastno besedilo ne moremo enačiti z avtorsko svobodo. Poleg tega na takšen način ne bi bilo zaščiteno nikogaršnje avtorstvo.

Na drugi strani pa se je treba zavedati, da umetniško delo v trenutku, ko postane javno, postane na neki način tudi »javna last« vsega človeštva. Lahko bi rekli, da delo, ki ga umetnik ustvari, postane družbena vrednota, intelektualna lastnina vseh nas, vrednost pa ostane le avtorju. In ko postane javno, postane tudi predmet, do katerega imamo vsi pravico, seveda z omejitvami. Lahko ga kritiziramo, lahko ga nadgrajujemo s svojimi domislicami, lahko z njim polemiziramo, ga smešimo, posnemamo ali počnemo kaj drugega. Vsa človeška ustvarjalnost temelji na ustvarjalnosti preteklih generacij. A osnovni pogoj te umetniške svobode je, da je v novem besedilu razvidno tudi avtorstvo dela, iz katerega črpamo. Prepoznati je treba povezavo med obema! Navzočnost in povezanost obeh besedil je nujna. Če povezave ni, dialog med obema deloma – naj gre za kritiko, parodijo ali kaj drugega – ni osmišljen.

Častno razsodišče meni, da v delu Gabriele Babnik Ouattara takšna navezava s knjigo Maline Schmidt Snoj ni dovolj razvidna. Na koncu knjige je Gabriela Babnik Ouattara sicer kot enega izmed desetih virov navedla tudi delo Samo en ples, a takšna navedba ničesar ne pove o načinu uporabe dela Maline Schmidt Snoj. V knjigi Za angele, da jim ne bo dolgčas je na začetku opozorjeno, da je brez pisnega dovoljenja Založbe Litera prepovedana kakršna koli uporaba avtorskega dela v kakršnem koli obsegu. In če taka prepoved velja za knjigo Gabriele Babnik Ouattara, velja enako za ostale knjige, ki jih za svoje literarno ustvarjanje uporablja sama. To tudi dokazuje, da se je Gabriela Babnik Ouattara zavedala svojega dejanja. Zato smo se soglasno odločili za javni opomin.

Pripis: Častno razsodišče je tudi mnenja, da ni treba dobiti privoljenja avtorja ali avtorice dela, iz katerega se črpa, če je avtorstvo tega dela v novem delu jasno razvidno oz. če je razvidno, na kakšen način je bilo uporabljeno.

 

Matjaž Hanžek, predsednik častnega razsodišča

Draga Potočnjak, članica

Peter Kovačič Peršin, član

 

Ljubljana, 7. 5. 2024