Izjava ob volitvah v državni svet
Izjava za medije
Volitve v državni svet bodo 23. in 24. novembra 2022.
Podpisani predstavniki kulturnih organizacij zaradi vrste formalističnih pravnih odločitev, ki predstavnikom društev onemogočajo izvolitev svojega predstavnika v Državni svet, odločno nasprotujemo postopku Državne volilne komisije in njeni argumentaciji.
Samo za orientacijo: Državni svet sestavlja 40 članov, in sicer 22 predstavnikov lokalnih interesov, 4 predstavniki delodajalcev, 4 predstavniki delojemalcev, 4 predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti (samo eden za celotno področje kulture in tudi športa). Izvoljeni so za mandatno dobo petih let na posrednih volitvah v interesnih organizacijah oziroma lokalnih skupnostih preko predstavnikov (elektorjev) v volilnih telesih.
Državna volilna komisija je določila, da imajo pravico v imenu umetniških združenj voliti samo elektorji, ki kot zaposleni, samozaposleni ali kot s.p.-ji opravljajo svoje delo, in to samo v imenu članov, ki so tako kot elektorji samozaposleni ali s.p.-ji.
Argumentacija je morda pikolovsko in pravniško točna, je pa seveda v naslednjih primerih povsem zgrešena: Državna volilna komisija bo morala pojasniti, kje in v čigavem interesu se lahko zaposlijo slovenski pisatelji in pesniki, vsi slikarji, dramski in filmski umetniki, ki niso zaposleni v institucijah, scenski ustvarjalci, vsi ljubiteljski ustvarjalci na vseh umetniških področjih, ki tvorijo izjemno veliko in kvalitetno skupnost v slovenski družbi. Vsi ostajajo po interpretaciji Državne volilne komisije brez enega samega glasu v interesni skupnosti, ki bi morala biti zastopana v Državnem svetu. Ali drugače povedano: DVK je nalepila lepilni trak čez usta umetnosti in umetnikom. Nikjer nikogar, ki bi lahko vsaj kakšno črhnil v interesu tega pomembnega in številčnega dela slovenske družbe.
Interpretacija zakona in pravil je tokrat (prvič!) v rokah DVK dobila res absurden rezultat: Država bo morala pri takšnem branju zakonov ustanoviti kar nekaj javnih zavodov, ki bodo zaposlili slikarje, glasbenike, dramske umetnike, predvsem režiserje, ki bodo tam varno zaposleni, njihova ustvarjalnost pa nadzorovana, normirana in ukalupljena. Samo tisti, ki jih bo država zaposlila, bodo lahko izbirali zastopnika, ki naj bi zastopal njihove interese v Državnem svetu. Takšen družbeni red in takšno svobodo umetniškega ustvarjanja pa seveda že poznamo.
Državna volilna komisija, člani so samo pravniki, je ob popolnoma dobesednem branju vsake črke v zakonu postavila kamnit temelj pravni državi – takšna pravna država v skrajnem primeru lahko postane diktatura.
Državna volilna komisija je s takšnim branjem zakonov prezrla bistvo življenja v družbeni skupnosti: resničnega sveta in življenja namreč ni mogoče zajeti v vseh podrobnostih in različicah v pravni sistem. Ko se to zgodi, in se žal dogaja, imamo v družbi seveda veliko norm in pravil (prenormiranost je tudi slovenska težava), ki nazadnje lahko utišajo vse glasove, uničujejo življenje skupnosti. Tokrat pa tudi ustvarjalnost.
Poleg tega gre za postopek, ki je znotraj odločitev Državne volilne komisije glede na letošnje branje zakonov smešen in za nove bralce zakonov uničujoč: do sedaj v šestih volilnih sklicih Državna volilna komisija kot organ ni oporekala umetniškim asociacijam števila elektorjev. Letos se je, ne da bi se spremenil zakon o volitvah v Državni svet, zgodilo povsem novo branje tega zakona. To pomeni, da sedanji sestav DVK negira volilno prakso v celotnem obdobju volilnih postopkov za šest dosedanjih volitev v Državni svet. Ta očitek naj si pač člani volilne komisije prišijejo na svojo dušo in telo. Za letošnje volitve je interpretacija zakonov črkobralska, uradniška, torej zamejena s plašnicami fijakarskega konja, ki vleče dosedanjo demokracijo pač samo v eno smer po enem samem tiru. Kam, se ni treba spraševati.
Gre za to, da se pač zgodi tudi, da bo Državni zbor sprejemal zakone v nasprotju z interesi umetniških ustvarjalcev. Levo ali desno enoumje bo dalo odličen rezultat na področju umetniškega ustvarjanja. Sicer pa takšna usmeritev ustreza vsakokratni oblasti, ki je v vseh različnostih vedno enaka.
Podpisniki:
- Društvo Slovenskih pisateljev – Dušan Merc
- Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov – Zoran Poznič
- Društvo baletnih umetnikov Slovenije – Tomaž Rode
- K.O.M., Združenje slovenskih filmskih scenografov, kostumografov in oblikovalcev maske – Marko Japelj
- Društvo oblikovalcev Slovenije – Jurij Dobrila
- Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev – Klemen Dvornik
- Društvo umetnostnih kritikov – slovenska sekcija AICA – Aleksander Bassin
- Združenje dramskih umetnikov Slovenije – Boris Mihalj
- KULTURNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE – Janoš Kern
- USTANOVA IMAGO SLOVENIAE – PODOBA SLOVENIJE – Janoš Kern
- STAROLJUBLJANSKI ZAVOD ZA KULTURO – Janoš Kern
- Društvo slovenskih skladateljev – Nenad Firšt
- Slovenski center PEN – Tanja Tuma
- Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija – Marino Kranjac
- Društvo glasbenih umetnikov Slovenije – Tomaž Sever
- Zveza kulturnih društev Ljubljana – Tomaž Simetinger
- Društvo restavratorjev Slovenije – Martina Lesar Kikelj
- Slovensko muzikološko društvo – Anuša Plesničar