France Bernik

Rojen je 13.5.1927 v Ljubljani. Po končani gimnaziji je študiral slavistiko v Ljubljani in leta 1960 doktoriral. Od leta 1951 do 1957 je bil asistent na Filozofski fakulteti, nato sodelavec Sava filma. Od 1961 urednik knjižnih izdaj in od 1964 tajnik Slovenske matice. Od 1972 deluje na literarnem inštitutu SAZU, kjer vodi sekcijo za slovensko literarno zgodovino.

Od 1967 do 1996 je član uredniškega odbora Slavistične revije, od 1981 glavni urednik nacionalne zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, od 1986 sourednik zbirke Korespondence pomembnih Slovencev pri SAZU, od 1993 član uredniškega odbora Slovene Studies (ZDA – Kanada). Uredi več zbornikov in posameznih izdaj slovenskih literarnih ustvarjalcev ter jih opremi z znanstvenokritičnim aparatom, za Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev sedem knjig Ivana Cankarja, dve knjigi Simona Jenka in eno knjigo Janka Kersnika.

Je častni član ZRC SAZU (1995), Slavističnega društva Slovenije (1996), Ameriškega biografskega inštituta (Raleigh, 1996) in Društva za slovenistične študije v ZDA (1997), častni doktor Univerze v Mariboru (2002).
Prejme nacionalna priznanja za znanstveno delo: Nagrado Sklada Borisa Kidriča (1975), naziv Ambasador Republike Slovenije v znanosti (1994), Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju literarnih znanosti (1999).
Državna in družbena odlikovanja: Red dela z zlatim vencem (1987), Recherche de la Qualité Mednarodnega reda sv. Fortunata (1993), Zlatna povelja humanizma – Povelje decenije (Sarajevo, 1993), Eques commendator Ordinis sancti Gregorii Magni (Vatikan, 1996), Zlati častni znak svobode Republike Slovenije (1997), Častni meščan glavnega mesta Ljubljana (2005).

Objavil je nekaj monografij ter številne razprave in znanstvene članke v slovenski intuji, predvsem nemški in avstrijski strokovni periosiki. Raziskoval je slovensko literaturo od romantike do sodobnosti s težišči na realizmu, moderni oziroma simbolizmu ter novejši prozi z vojno tematiko; največ se je ukvarjal z Jenkom, Levstikom in Cankarjem, jih obravnaval v razpravah in monografijah ter izdajal njihova dela. Bil je med prvimi literarnimi zgodovinarji, ki so se že v 50. letih odmaknili od tradicionalne, pretežno pozitivistične usmeritve in uvajali v stroko interpretiranje umetniškega besedila; ta premik je tudi teoretično usmerjeval. Posebno pozornost je posvečal verzu, ritmu in obliki v poeziji ter kompoziciji, pripovedni tehniki in upodabljanju literarnih oseb v prozi. Sistematično je proučeval doslej manj obdelane problemske vidike slovenske moderne in njene t.i. sopotnike. Zgodovinske raziskave slovenske književnosti je širil v mednarodni, predvsem nemški in avstrijski, pa tudi romanski kontekst; sodeloval je med drugim pri mednarodnem raziskovalnem projektu innsbruške univerze o zgodovini srednjeevropskih literatur.

Knjige:

• 1993 Slowenische Literatur im europäische Kontext
• 1993 Študije o slovenski poeziji
• 1988 Slovenska vojna proza 1941-1980
• 1987 Ivan Cankar
• 1983 Tipologija Cankarjeve proze
• 1680 Problemi slovenske književnosti
• 1979 Simon Jenko
• 1976 Cankarjeva zgodnja proza
• 1962 Lirika Simona Jenka

Uredniško delo:

• 1995 Fran Eller: Znane in neznane poezije
• 1989 Ivan Cankar in Mohorjeva
• 1984 Trst v slovenski poeziji
• 1984 Janko Kersnik: Zbrano delo VI
• 1978 Oton Župančič
• 1968-1976 Ivan Cankar: Zbrano delo I-XXX
• 1967-1973 Pisma Frana Levca I-III
• 1965 Fran Levec: Eseji, študije in potopisi
• 1964-1964 Slovenska matica
• 1976 Cankarjeva zgodnja proza
• 1962 Lirika Simona Jenka