Branje nove pesniške zbirke Vinka Möderndorferja Naprej, naprej

21. marec je Svetovni dan poezije in kako ga lahko zaznamujemo, če ne z branjem poezije:

Vinko Möderndorfer bo bral svojo novo pesniško zbirko Naprej, naprej

Nova pesniška zbirka Naprej, naprej Vinka Möderndorferja je nastajala od slovenske osamosvojitve naprej in nadaljuje poetičen svet socialne lirike, na katero je slovenska poezija skoraj pozabila. Gre za pesniške zgodbe o ljudeh, ki v današnjem času nimajo več svojega glasu. Družbeno ozadje in družbena podstat te poezije je trideset let restavracije socialnih krivic na Slovenskem in Evropi. V tem času se je življenje toliko spremenilo, da je postalo za nižje sloje v vseh pogledih neznosno in nič ne kaže, da bi se izboljševalo. Usode malih ljudi, ki jih pesnik upesnjuje, njihove presunljive osebne tragedije vzbujajo v bralcu empatijo do junakov, hkrati pa jezo, tudi bes do današnjih krivic. Zbirka vsebuje tudi trpke ljubezenske pesmi, ki prav tako vznikajo iz socialnega okolja. Značilnost zbirke je tudi v tem, da številne pesmi nosijo v sebi ironičen, tudi avtoironičen podton, s čimer onemogočajo zdrs v patetičnost, retoričnost, resnobno oziroma nostalgično vzdušje.

Težo eksistencialnih stisk pesnik rahlja s (črnim) humorjem, cinizmom in grotesko. Zbirka kot celota raste v optimizem in ne v pesimizem. Svet je tak, kot je, kar pa seveda ne pomeni, da ga ne moremo spremeniti na bolje. Prav zato je naslov pesniške knjige Naprej, naprej še kako primeren. Pesmi so pisane v jeziku sodobne senzibilitete, v jeziku, ki sta ga poeziji odkrila modernizem in postmodernizem.

Vinko Möderndorfer (1958) spada med najbolj vsestranske, najbolj brane in tudi med najbolj priznane slovenske ustvarjalce. Njegova dela dosegajo najvišji odmev med bralsko, medijsko in strokovno javnostjo. Njegova dela so uvrščena v številne domače in tuje antologije, v učne programe osnovnih in srednjih šol, za mature, diplome, magistrske naloge, so predmet strokovnih raziskav doma in v tujini. Režira tudi drame in filme, bil je predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada (2000), večkrat Grumovo nagrado (2012, 2014 in 2018), Župančičevo nagrado (1994), Rožančevo nagrado (2002), velenjico – čašo nesmrtnosti (2009), nagrado modra ptica (2013), dvakrat nagrado desetnica (2014 in 2017) in številne druge.