STRITARJEVA LAVREATKA V LETU 2024 JE PETRA KORŠIČ
Od leve: župan mestne občine Rogaška Slatina Branko Kidrič, siva eminenca festivala Pranger Urška P. Černe, nagrajenka Petra Koršič, predsednik DSP Dušan Merc in lanska Stritarjeva lavreatka Anja Radaljac. Foto: DSP
Utemeljitev strokovne komisije (Anja Radaljac, Mirana Likar Bajželj, Kristian Koželj)
Letošnja žirija za Stritarjevo nagrado je svoje delo začela s premislekom statuta; ta je doslej omogočal, da nagrado prejme mlada kritičarka ali kritik do dopolnjenega petintridesetega leta za svoje obetavno delo ob začetku kritiške poti. Letošnja žirija je ob tem ugotavljala, da se nagrade vrsto let ni podeljevalo po tem principu, saj so jo prejemale osebe, ki so na področju literarne kritike delovale že deset ali več let. Zaradi slabih pogojev dela veliko pišočih v takšnem času kritiški poklic tudi že opusti. Po drugi strani mnogi močni kritiški glasovi zaradi starostne omejitve kljub veliki investiranosti v delo na področju literatne kritike nagrade nikoli niso prejeli.
S pobudo letošnje žirije in pristankom upravnega odbora DSP je bil statut, ki ureja podeljevanje Stritarjeve nagrade, spremenjen in tako lahko Stritarjevo nagrado od letos naprej prejme kdorkoli, ki se ukvarja z literarno kritiko – tako uveljavljeni kot obetavni kritiški glasovi. Posameznik ali posameznica lahko nagrado prejme le enkrat v življenju.
Letošnja izbira je bila tako posebej odgovorno delo, saj smo članici in član žirije želele, oziroma želeli podpreti spremembo statuta tudi s svojo izbiro nagrajenke oziroma nagrajenca, obenem pa nam je bilo v interesu izpostaviti delo osebe, ki literarno kritiko doživlja kot poslanstvo ter k njej pristopa na raznolike načine, obenem pa trenutno aktivno sodeluje s čim večjim številom referenčnih medijev in v njih redno objavlja vsebinsko dovršena kritiška besedila.
Z upoštevanjem vsega navedenega se je izkristaliziralo, da je naša izbira literarna kritičarka, pesnica, moderatorka in urednica, Petra Koršič.
Petra Koršič literarne kritike objavlja že vse od leta 1997, kritiško pa je v obdobju kar sedemindvajsetih let sodelovala in še vedno redno sodeluje s širokim naborom medijev ,kot so Radio Šudent, časopis Študijozo, revija in spletni portal Literatura, portal Bližji knjigi, časopis Delo, revija Sodobnost, v zadnjem obdobju pa zlasti 3. program Radia Slovenija, Radio ARS, portala Poiesis in Vrabec Anarhist ter revija Apokalipsa.
Kritike Petre Koršič med drugim izstopajo s samo osnovno usmeritvijo, saj je ena izmed redkih oseb v slovenskem prostoru, ki svoje delo literarnokritiško osredinjajo okoli poezije. Poezija je zaradi nižje branosti vse redkeje objavljana s podporo Javne agencije za knjigo v njenih programskih založbah. S tem je odrinjena na obrobje literarnega prostora, osebe, ki pišejo poezijo, pa so v zadnjih letih v vse slabšem položaju z vidika vidnosti in plačanosti lastnega dela.
Petra Koršič se s svojo zavezanostjo poeziji z zbrano, natančno in pozorno analizo tako rekoč neutrudno bori z mlini na veter, da bi poezija vendarle ostajala živ in viden del slovenske literarne krajine, k čemur bistveno prispeva prav s svojimi žanrsko pravovernimi kritiškimi besedili, ki se ne ogibajo sodb, a obenem ponujajo kompleksen, poglobljen premislek in tehtne, pogosto izrazito izvirne uvide v pesniške zbirke, ki tudi v odnosu do siceršnje kritiške recepcije prinašajo svežino, saj Koršič ubira izrazito individualne, lucidne vstopne točke v dialoge s prebiranimi knjigami. Pomembno pri tem je tudi to, da Petra Koršič pri svojem delu ostaja zavezana literaturi – in ne razmerjem v založniškem prostoru – zato so njene kritike vztrajno zapisi o raznolikem naboru književnih del, ki izhajajo pri enako raznolikem naboru slovenskih založb, s čimer kot kritičarka ohranja občudovanja vredno integriteto in zavezanost leposlovju.
Petra Koršič se obenem zaveda tudi krhkosti samega žanra literarne kritike, ki je, podobno kot poezija, tudi sama precej obroben žanr in pomeni, navsezadnje, poklic, od katerega ni mogoče živeti. Koršič literarne kritike ne podpira in soustvarja le s svojim neutrudnim, potrpežljivim delom, temveč razume, da mora biti kritika viden in v literarno krajino globoko ukoreninjen del literarnega polja, kar se odraža tudi v dejstvu, da je vrsto let vodila kritiške delavnice v okviru LUD Literatura, kjer je v pisanje uvajala mlajše generacije ter moderirala avtorska cikla dogodkov Nova knjiga skozi kritiko in Kritika v živo, ki sta se odvijala v nekdanji Trubarjevi hiši literature in serijo dogodkov Kritika do nacga v okviru LUD Literatura. Kot kritičarka-urednica je sodelovala tudi v projektu Drugo mnenje in s svojimi pronicljivimi uvidi pomagala tudi številnim avtoricam in avtorjem izčistiti svoje rokopise. Obenem je bila vrsto let tudi moderatorka in selektorica na kritiškem festivalu Pranger.
Sama usmeritev njenega dela, izvirnost in neumorna zavezanost žanru literarne kritike ter dejavno sodelovanje v vseh podpornih stebrih literarne kritike, dajejo opusu Petre Koršič širino in v slovenskem prostoru skorajda povsem edinstveno predanost, zaradi katere je bila odločitev, da letošnjo Stritarjevo nagrado prejme Petra Koršič, naposled skorajda samoumevna.
ISKRENE ČESTITKE!