37. Mednarodni literarni festival Vilenica

Evropa se širi in krči. Kako daleč je dom?

Ne le da se Evropa krči, Evropa je v krču. Za begunce, družine, ki bežijo pred vojnimi pa tudi grozljivimi ekonomskimi razmerami, ki jih je bodisi pomagala ustvariti s sodelovanjem v imperialističnih posegih na Bližnjem vzhodu bodisi z vztrajnim gledanjem stran, je Evropa spet postala Trdnjava. Na njene obale, pred njene zidove naplavlja utopljence, v gozdovih okrog njenih tehničnih ovir ljudje, ki jih evropske države izrabljajo kot talce za svoje politične igre, zmrzujejo pred našimi očmi. Prosti pretok kapitala, ki za zidovi Trdnjave velja za enega od demokratičnih idealov, čeprav je večinoma nedvoumno enosmeren, ima sprenevedavo prednost pred svobodnim pretokom ljudi, ki je eden od temeljev Evropske unije. Vračanje migrantov z omejevanjem pravice do azila je nova vrsta mehkega, dopuščenega zločina, s katerim Evropa dokazuje, da se iz svoje lastne preteklosti ni naučila ničesar. In kaže neizmerno nepripravljenost na grozo prihodnosti, ki je že pred vrati – med posledicami pospešenih podnebnih sprememb so že tudi prvi podnebni begunci, ki se bodo kmalu pojavili pred zidovi Trdnjave, ene največjih pridobitnic in izkoriščevalk industrijskih revolucij.

A trdnjava tako ali tako nima domov, ima bunkerje. Dogajanje na robu vpliva tudi na notranje dogajanje, tako rekoč na samo dušo Evrope, saj se je v epidemiji jasno pokazalo, da ograje na mejah vedno pomenijo tudi ograje v notranjosti; militarizacija civilnih sfer ter omejevanje političnih in človekovih svoboščin se kmalu obrneta tudi navznoter. Evropa znova razpada na posamezne nacionalne otočke, nekateri otočki postajajo v svoji zaprtosti vse bolj avtoritarni. Tudi tu znova nastajajo meje in tudi pretok ljudi čeznje je, ne bodimo naivni, predvidljivo enosmeren: beg možganov, v zadnjih letih najbolj boleče zlasti medicinskega osebja, se dogaja praviloma z Vzhoda na Zahod; za ostarele in bolne na Severu skrbijo delavci in delavke z Juga, gradijo tudi naše ceste, obirajo naš hmelj, opravljajo premalo plačana dela, so izkoriščana, drugorazredna delovna sila, njihove osnovne delavske pravice pogosto niso upoštevane. Jug Evrope medtem ostaja zunaj Unije, v večni čakalnici, ker Severu tako ustreza.

Ali temno evropsko zgodovino še pomnimo evropski pisatelji in pisateljice? Ali tisti, ki sooblikujemo dušo Evrope, tisti, ki si lahko zamislimo vse, kar je mogoče in nemogoče, razumemo zahteve prihodnosti, ki bo že jutri? Selitve so bile vedno tudi kulturno vprašanje, vprašanje bogatitve kultur, plemenitenja idej in misli, širjenja horizontov, ki se zdaj nepovratno krčijo v ciničnem posmehu. Kaj lahko k dialogu o begunstvu danes z zgodbami o svoji izkušnji prispevajo pisatelji begunci, pisatelji azilanti, pisatelji priseljenci, pisatelji, ki pišejo v nematernem jeziku? Ali beremo njihove zgodbe? Ali jih beremo kot ločene od resničnosti?

Letošnja Vilenica torej obravnava begunstvo – kaj je bilo, kaj je in kaj bo, kdo so bili, so in bodo begunci. Begunstvo je tudi vprašanje jezika, osrednjega orodja pisateljevanja, je vprašanje prilaščanja novega jezika, ohranjanja spomina in identitete, zgodb in izkušenj preteklosti. Vprašanje, ki zahteva odgovore, razmislek o naši skupni prihodnosti – v času, ko literatura prebija okvire nacionalne zaprtosti, ko je založništvo nedvomno postalo globalna industrija; upamo pa, da ne zgolj globalna industrija zabave. Vprašanje tujstva je namreč tudi univerzalno vprašanje vloge pisateljev v družbi. Pisatelji in pisateljice kot kritični intelektualci smo v vsakem zgodovinskem trenutku, v vsaki družbi neke vrste intelektualni tujci, saj nastopamo z relativne distance tistega, ki opazuje, ki reflektira družbo in svet v svoji literaturi. Literaturi, ki ne sme in ne more pristajati na krčenje.

PROGRAM FESTIVALA

TOREK, 6. 9.

14.00–17.00 20. Mednarodni komparativistični kolokvij: ›Estetika in literatura: ontološki in družbeni vidiki‹ (1. del)
Vodji: Dejan Kos in Robert Kralj
Referenti: Elisabeth Flucher (Nemčija), Milosav Gudović (Srbija), Veit Lindner (Nemčija) in Milovan Novaković (Srbija)
Ljubljana, Filozofska fakulteta UL, Modra dvorana
Kolokvij bo potekal v slovenščini, angleščini in nemščini.

17.00 Podelitev pisateljske nagrade SEP 2022 za mlade avtorje in pogovor s prejemnikom
Povezuje: Aljaž Koprivnikar
Trst, sedež Srednjeevropske pobude
Pogovor bo potekal v angleščini s prevodom v italijanščino; tolmači Peter Senizza.

19.00 Vilenica gostuje v Hrastniku
Ivo Stropnik (Slovenija)
Povezuje: Simona Solina
Hrastnik, Kompresorska postaja

20.00 Vilenica gostuje v Kopru
Andrej Blatnik (Slovenija), slovenski avtor v središču
Povezuje: Irena Urbič
Koper, Atrij Regionalnega RTV-centra Koper/Capodistria, v primeru dežja v Studiu 3

SREDA, 7. 9.

10.00–13.00 20. Mednarodni komparativistični kolokvij: ›Estetika in literatura: ontološki in družbeni vidiki‹ (2. del)
Vodji: Dejan Kos in Robert Kralj
Referenti: Vesna Kondrič Horvat (Slovenija), Dejan Kos (Slovenija), Robert Kralj (Slovenija),  Alen Širca (Slovenija) in Blaž Zabel (Slovenija)
Ljubljana, Filozofska fakulteta UL, Modra dvorana
Kolokvij bo potekal v slovenščini, angleščini in nemščini.

19.00 Okrogla miza: ›Kako daleč je dom?‹
Sodelujejo: Amanda Aizpuriete (Latvija), Katia Sophia Ditzler (Nemčija/Rusija), Kätlin Kaldmaa (Estonija), Hanna Komar (Belorusija), Igor Kotjuh (Estonija) in Tatiana Țîbuleac (Moldavija)
Povezuje: Aljoša Harlamov
Ljubljana, Vrt Lili Novy (vrt DSP), v primeru dežja v Avditoriju Moderne galerije
Pogovor bo potekal angleščini s prevodom v slovenščino; tolmači Breda Biščak.

20.30 Literarni performans
Katia Sophia Ditzler (Nemčija/Rusija)
Ljubljana, Vrt Lili Novy (vrt DSP), v primeru dežja v Avditoriju Moderne galerije

ČETRTEK, 8. 9.

11.00 Literarni dopoldan
Sodelujejo: Dejan Dukovski (Severna Makedonija), Kristian Novak (Hrvaška), Renato Quaglia (Slovenija/Italija) in Tatiana Țîbuleac (Moldavija)
Povezuje: Aljaž Koprivnikar
Ljubljana, Vrt Lili Novy (vrt DSP), v primeru dežja v vhodni avli Narodne galerije
Pogovor bo potekal angleščini s povzemanjem v slovenščini.

16.00 Literarni popoldan
Sodelujejo: Hanna Komar (Belorusija), Gail McConnell (Severna Irska), Natalka Snjadanko (Ukrajina/Nemčija) in prejemnik nagrade SEP 2022 za mlade avtorje
Povezuje: Aljaž Koprivnikar
Ljubljana, Vrt Lili Novy (vrt DSP), v primeru dežja v vhodni avli Narodne galerije
Pogovor bo potekal angleščini s povzemanjem v slovenščini.

19.00 Okrogla miza: ›Estonija na Vilenici‹
Sodelujejo: Kätlin Kaldmaa in Igor Kotjuh (Estonija)
Povezuje: Julija Potrč Šavli
Ljubljana, Vrt Lili Novy (vrt DSP), v primeru dežja v Avditoriju Moderne galerije
Pogovor bo potekal v angleščini s prevodom v slovenščino; tolmači Breda Biščak.

PETEK, 9. 9.

11.00 LIT-DATING
Program za literarne posrednike
V sodelovanju z Javno agencijo za knjigo RS.

16.30 Okrogla miza: ›Pisatelj in njegov habitus‹
Sodelujejo: Andrej Blatnik (Slovenija), Dejan Dukovski (Severna Makedonija), Gail McConnell (Severna Irska), Kristian Novak (Hrvaška), Renato Quaglia (Slovenija/Italija), Natalka Snjadanko (Ukrajina/Nemčija), Ivo Stropnik (Slovenija), Blaž Zabel (Slovenija) in prejemnik nagrade SEP 2022 za mlade avtorje
Povezuje: Nina Jerman
Ljubljana, Vrt Lili Novy (vrt DSP), v primeru dežja v Avditoriju Moderne galerije
Pogovor bo potekal v angleščini s prevodom v slovenščino; tolmači Breda Biščak.

19.00 Vilenica, gostja Ljubljane
Amanda Aizpuriete (Latvija) in Andrej Blatnik (Slovenija)
Povezuje: Aljoša Harlamov
Ljubljana, Švicarija
Pogovor bo potekal v slovenščini in nemščini; tolmači Amalija Maček.

SOBOTA, 10. 9.

Literarna matineja na Štanjelu
10.30 Presečišče lepote – predstavitev dvojezične pesniške zbirke Milana Dekleve
11.00 Krasne besede
Literarno branje: Amanda Aizpuriete (Latvija), Andrej Blatnik (Slovenija), Kätlin Kaldmaa (Estonija), Kristian Novak (Hrvaška), Renato Quaglia (Slovenija/Italija), Natalka Snjadanko (Ukrajina/Nemčija) in Tatiana Țîbuleac (Moldavija)
Podelitev nagrade kristal Vilenice za leto 2022
Povezuje: Breda Biščak
Štanjel, grad Štanjel, v primeru dežja v Galeriji Lojzeta Spacala

 18.30 Slovesna podelitev nagrade vilenica za leto 2022 Amandi Aizpuriete
Literarno branje: Hanna Komar (Belorusija), Igor Kotjuh (Estonija), Gail McConnell (Severna Irska) in Ivo Stropnik (Slovenija)
Utemeljitev nagrade: Aljoša Harlamov, predsednik žirije za Vilenico
Podelitev nagrade: Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev
Povezuje: Romeo Grebenšek
Lokev, Jama Vilenica

NEDELJA, 11. 9.

11.00 Slovesna podelitev nagrade vilenica za leto 2022 Amandi Aizpuriete, posnetek dogodka
Festivalski kanal na YouTubu

Spremljevalni program

PONEDELJEK, 5. 9.

19.00 Podelitev Lavrinove diplome in literarni pogovor z nagrajencem
Povezuje: Amalija Maček
Sežana, Kosovelov dom, Amfiteater, v primeru dežja v Kosovelovem domu

Več na www.vilenica.si