PROGRAM NA PISATELJSKEM ODRU, NEDELJA, 26. NOVEMBER 2017
NEDELJA, 26. NOVEMBER 2017
10.00-11.00
POGOVOR Z ANDREJO PEKLAR, LETOŠNJO DOBITNICO NAGRADE KRISTINE BRENKOVE
Ferdo, veliki ptič
Povezuje: Alenka Urh
Gostja: Ilustratorka Andreja Peklar
Prireja: Založba Sodobnost v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev
Andreja Peklar je s slikanico Ferdo, veliki ptič navdušila žirije doma in po svetu ter požela vrsto nagrad in priznanj. Najprej je v Bologni prišla med finaliste za nagrado Silent Book Contest, Bologna 2015, sledilo je priznanje Hinka Smrekarja na 12. slovenskem bienalu ilustracije 2016 ter nagrada Borku Tepini za najbolje oblikovano knjigo na 32. Slovenskem knjižnem sejmu. V 2017 pa so sledili: uvrstitev na častno listo IBBY, uvrstitev v katalog Belih vran, znak kakovosti zlata hruška, nagrada Best of the Best, ki jo podeljuje HIII Brand, in nagrada Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico.
12.00-13.00
OD RESNIČNIH PRAVLJIC DO BIOGRAFIJE. KAKŠEN JE NJIHOV NAMEN IN KAJ SPOROČAJO BRALCU?
Povezuje: Andreja Kavčič, vodja prodaje in idejna vodja projektov
Gostje: dr. Samo Rugelj, Primož Suhodolčan, Vito Divac in Tadej Golob
Prireja: DZS, Izobraževalno založništvo, d.d. v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev
V Sloveniji do nedavnega ni bilo napisanih veliko biografij in avtobiografij o najboljših športnikih. Redki so dočakali, da svojo življenjsko zgodbo delijo z bralci. Med njimi so Branko Oblak, JAZ. TINA., Dajte Gogiju žogo, Samo človek sem … Teh naslovov ni veliko, čeprav smo Slovenci ponosni na številne odlične športnike svetovnega slovesa. Zakaj se slovenski založniki v večji meri ne odločajo za izdajo tovrstne literature? Glede na izreden in vrhunski uspeh slovenskih športnikov imamo velik nabor imen in vsebin. Kako je s tem v tujini?
Vsak športnik prične svojo športno pot že v ranem otroštvu. Zato smo v založbi DZS pred leti pričeli izdajati slikanice s športno tematiko (Lipko in Košorok, Lipko in svetovni prvaki), pred dvema letoma pa izdali tudi prvo resnično športno pravljico Tina in medvedja moč, sledila ji je resnična pravljica
Goran, legenda o zmaju. Verjetno jima bo sledil še kakšen naslov. S kakšnim sporočilom tovrstna literatura nagovarja mlade bralce? Zakaj jo potrebujemo?
Foto: Nejc Drole
13.00-14.00
PORTRETI PREŠERNOVIH NAGRAJENCEV
Prešernovi nagrajenci v Prešernovem mestu
Povezuje: Marija Skočir
Gostje: Niko Grafenauer, Tone Stojko, Marko Arnež
Prireja: Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev
Galerija Prešernovih nagrajencev iz Kranja že sedemnajst let predstavlja in zbira dela umetnikov, ki so dobili najvišja državna priznanja s področja umetniškega ustvarjanja. Poleg bogate likovne zbirke je galerija izdala tudi več monografij in drugih knjižnih publikacij. Tokrat bomo predstavili dve deli, ki sta izšli v sklopu Poletje s Prešernovimi nagrajenci 2017 v Kranju. Fotograf Tone Stojko se bo ob izdani monografiji, v kateri je 172 njegovih portretov nagrajencev iz let med 1996 in 2017, dotaknil svojega bogatega fotografskega opusa, še posebej izkušenj s portretiranjem nagrajencev. Niko Grafenauer, Prešernov nagrajenec 1997, bo predstavil pesniško zbirko Dotiki daljav, v kateri je 24 pesmi nagrajenih pesnikov prevedenih v dvanajst različnih jezikov, Marko Arnež, vodja Galerije Prešernovih nagrajencev, pa bo spregovoril o Stalni zbirki slovenske umetnosti 20. in 21. stoletja.
Foto: Gašper Peternel
14.00-15.00
LJUBLJANA, UNESCOVO MESTO LITERATURE
Program Mesto literature ter načrti in priložnosti, ki jih naziv omogoča
Povezuje: Nada Vodušek
Gostje: Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo na MOL, Tina Popovič, vodja pisarne Unescovega mesta literature, Damjan Zorc, koordinator programa
Prireja: Društvo slovenskih pisateljev
Decembra 2015 je Ljubljana prejela naziv Unescovo mesto literature in tako postala del svetovne mreže osemindvajsetih mest, ki posvečajo posebno pozornost literaturi. Naziv je stalen in pomeni tako priznanje minulemu delu kot zavezo za prihodnost. Pomeni priznanje odličnosti, hkrati pa Ljubljano dolgoročno zavezuje k podpiranju in razvijanju širšega področja knjige. Vključenost v družbo dvajseterice mest literature pomeni tudi priložnost za povezovanje živahnega področja literature doma in odpira mednarodna sodelovanja med mesti, ki omogočajo deljenje izkušenj, povezovanja na ravni programov, festivalov, organizacij in literarnih prostorov, kroženje avtorjev ter uvajanje rezidenčnih programov.
Foto: Nea Culpa
15.00-16.00
KOOPERATIVA THD: KAKO JE JAKA RACMAN POSTAL FAŠIST?
Družbena kritika in politična (ne)korektnost v stripu – ob izidu knjige Kako je Jaka Racman postal fašist Iztoka Sitarja v zbirki Varia
Povezuje: Ana Bogataj
Gosta: Iztok Sitar in Izar Lunaček
Prireja: Založba /*cf. v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev
Premišljevali bomo o družbeni kritiki in političnih anomalijah, ki se pojavljajo v mladinskih in humorističnih stripih ter grafičnih romanih za odrasle, secirali imperializem v Disneyjevih stripih, šovinizem v Asterixu in rasizem v Tintinu. Med domačimi avtorji se bomo posvetili prvemu antifašističnemu stripu iz leta 1927, partizanskemu stripu, razcvetu satiričnega stripa po informbiroju, Gatnikovi Magni Purgi in Lavričevim družbenokritičnim stripom iz devetdesetih let. Zanimivo pri nas je namreč to, da se je družbenokritični strip pojavil hkrati s humorističnim in pustolovskim, kar je edinstveno v evropskem in svetovnem merilu, zato imamo v primerjavi s tujino tudi toliko družbeno angažiranih del.
