Mednarodno sodelovanje
Trubarjev sklad
Trubarjev sklad je skupna akcija Društva slovenskih pisateljev, Slovenskega centra PEN in Centra za slovensko književnost. Sredstva za delovanje prejema od Javne agencije za knjigo Republike Slovenije in iz drugih virov. Namen Trubarjevega sklada je podpora izdajanja slovenske literature v prevodih.
Prošnja za sredstva
Tuji založnik lahko zaprosi za podporo pri izdaji leposlovnega dela slovenskega avtorja v svojem jeziku, ki v tem jeziku še ni izšlo pred letom prijave. Trubarjev sklad prispeva največ 50 % stroškov tiska od prijavljene naklade. Prevodov Sklad ne podpira; za podporo lahko prevajalci zaprosijo neposredno Javno agencijo za knjigo RS.
V prošnji mora založnik navesti, katero delo bo izdal, ime avtorja, ime prevajalca, obseg v straneh in naklado knjige ter načrtovani rok izida. Upravnemu odboru sklada predstavi vse stroške izdaje knjige: avtorske pravice, honorarji, grafična priprava besedila, papir, tiskanje, vezava.
Prednost imajo knjige še živečih avtorjev, ki so se že uveljavili v Sloveniji, vendar bo upravni odbor upošteval vse prijave za knjige proze, poezije, dramatike in esejistike o leposlovju, ki so bile napisane v slovenščini.
Upravni odbor svetuje, naj bo prošnja napisana v slovenščini ali v angleščini in poslana po pošti.
Naslavljanje prošenj:
Društvo slovenskih pisateljev
za Trubarjev sklad
Tomšičeva 12
SI – 1000 Ljubljana
Slovenija
ali
Časovne omejitve
Upravni odbor sestavlja sedem enakopravnih članov, med njimi predsednika Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega PEN Centra. Sestajajo se najmanj dvakrat letno, običajno marca in oktobra. Najbolj hitro bodo obravnavane prošnje, ki bodo prispele do konca februarja in do konca septembra. Knjiga, za katero upravni odbor odobri sredstva, mora iziti najkasneje v dvanajstih mesecih po datumu pismenega obvestila o sprejetem sklepu. Če založnik še vedno želi izdati knjigo, s katero zamuja, mora svojo prošnjo vložiti znova.
Pogoji za izplačilo denarja
Tuji založnik mora natisniti v celotno naklado knjige, za katero bo prejel finančno pomoč od Trubarjevega sklada, da je izšla s pomočjo Trubarjevega sklada pri Društvu slovenskih pisateljev, Ljubljana, Slovenija. Takoj po izidu knjige mora Trubarjevemu skladu poslati deset izvodov te knjige skupaj z dvema originaloma računa (podpisanega in žigosanega), izstavljenega za plačilo Trubarjevemu skladu natančno za odobreno vsoto. Določeno število prejetih izvodov knjig Trubarjev sklad posreduje v hrambo Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.
Datoteki:
Aleš Šteger
Društvo slovenskih pisateljev je maja 1963 izdalo prvo številko revije Le Livre Slovène. Tako se je odzvalo na potrebo Slovenskega centra PEN, Društva slovenskih književnih prevajalcev in svojo lastno potrebo, da bi samostojno predstavljalo slovensko literaturo, slovensko književno življenje pa tudi slovensko kulturo nasploh naslovnikom v drugih državah.
V 45 letih je izšlo 85 izdaj, kar vključuje 108 številk. Sprva je revija objavljala besedila največ v francoskem jeziku, v veliki meri tudi v nemščini, občasno še v angleščini. V sedemdesetih letih izidejo prve objave v italijanščini inruščini, v osemdesetih pa še v španščini. Leta 1991 se je revija preimenovala v Litterae Slovenicae. Potem so prevladovale objave v angleščini, še vedno pa so jih spremljale objave v vseh prej naštetih jezikih ter v portugalščini.
V reviji so imele vedno prednost objave izvirne literature slovenskih avtorjev v prevodih, predvsem leposlovja pa tudi esejistike. Revija je spoštovala celovitost slovenskega kulturnega prostora. Mestoma se je uredništvo odločilo objaviti register v tekočem koledarskem letu izšlih knjižnih izdaj slovenske literature v tujih jezikih pri drugih slovenskih založnikih ali v registru NUK dostopno bibliografijo teh izdaj v svetovnem prostoru pa tudi recenzije v slovenščini izšlih knjig. Izhajali so šezapisi okroglih miz na temo aktualnih kulturnih vprašanj,ankete o pomenu oz. poslanstvu literature, včasih nastale posebej na pobudo uredništva, včasih pa kot dokument dogodkov na Blejskih srečanjih pisateljev ali Mednarodnih konferencah PEN. V slednjih so poleg slovenskih nastopali pisatelji iz drugih držav sveta.
Uredništvo je vseskozi skrbelo za enakomerno zastopanost različnih generacij slovenskih pisateljev pa tudi za promocijo slovenskih klasikov. Ustvarilo je izbore različnih zvrsti literature navzkriž različnih dob, zabeležilo desetletja v ustvarjanju posamezne zvrsti ali pregledne zbornike literarnih dogodkov, med njimi Festivala Vilenica, poleg tega so izhajale monografske številke.
Z objavljanjem esejev je uredništvo primarno podpiralo razumevanje objavljene literature, eseji pa so izhajali v številkah tudi samostojno, največkrat kot interpretacija konteksta družbenih sprememb v Sloveniji. V sedemdesetih letih je uredništvo zagotavljalo prostor še za reprodukcije slovenskih izvirnih likovnih del.
V svojih prvih 45 letih je revija Le Livre Slovène/Litterae Slovenicae izpričala živahno odzivnost na konkretne priložnosti za uveljavitev slovenske literature v tujini, ki je ni oviralo dejstvo, da je bilo za izdajanje revije večkrat težko zbrati sredstva. Revija je nerazdružljivo pospremila internacionalizacijo slovenske literature od trenutka, ko so slovenski pisatelji ta proces začeli voditi suvereno, načrtno in intenzivno. Bila je in ostaja darilo, ki ga je (bilo) mogoče izročiti v vsako ponujeno roko ali z njim takšno gesto tudi spodbuditi.
Danes Litterae Slovenicae dosega predvsem tiste bralce, ki so posredniki širšemu krogu: na knjižnih sejmih, na literarnih festivalih, literarne kritike, založnike, literarne agente, prevajalce, lektorate, univerze, knjižnice, kulturne centre, veleposlaništva, ipd. Na voljo je tako neposrednim naslovnikom kot v knjigarnah v Sloveniji in drugih državah sveta, še vedno pa najbolj imenitno vlogo odigra takrat, ko je enostavno pri roki na pravem mestu in v pravem trenutku.
Datoteki:
Društvo slovenskih pisateljev v okviru svoje mednarodne dejavnosti vzdržuje stike s pisateljskimi društvi, literarnimi centri in kulturnimi institucijami v EU in po vsem svetu. Z mnogimi državami ali pisateljskimi društvi imamo v DSP podpisane tudi mednarodne protokole o sodelovanju.
DSP letno organizira mednarodne pisateljske izmenjave, predstavitve sodobnih tujih pisateljev v Sloveniji in predstavitve slovenskih pisateljev na pomembnih literarnih prireditvah, konferencah in festivalih v tujini. DSP izvaja gostovanja vrhunskih slovenskih avtorjev z namenom promocije vrhunske slovenske literature v tujini – dejavnost podpirajo redni partnerji in Javna agencija za knjigo.
Odmevna tovrstna gostovanja je Društvo slovenskih pisateljev v zadnjih desetih letih tako izvedlo v Franciji, Italiji, Nemčiji, Avstriji, Irski, Kitajski, Grčiji, Hrvaški, Makedoniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni Gori in drugod. Med trajnimi rezultati tovrstnih sodelovanj so med drugim tudi zanimive več-jezične knjižice, ki jih najdemo pod razdelkom Založniška dejavnost (https://www.drustvo-dsp.si/zalozniska-dejavnost/)
Društvo slovenskih pisateljev ima aktivne in dinamične povezave tudi s pomembnimi literarnimi festivali po svetu, ki se jih udeležujejo člani društva in drugi pisatelji iz Slovenije. Članom društva, ki so osebno povabljeni na različna gostovanja, branja, festivale in srečanja v tujini, DSP delno krije stroške potovanja v okviru letnih namenskih sredstev.
V letih 2010 in 2011 je Društvo slovenskih pisateljev uspešno sodelovalo v več programih “Svetovne prestolnice knjige”, ki jo je izvrstno gostilo mesto Ljubljana. V letu 2012 je Društvo slovenskih pisateljev izvedlo pomembne literarne programe mednarodnega sodelovanja tudi v povezavi s programi Evropske prestolnice kulture – EPK 2012 v Mariboru in partnerskih mestih. Rezultat teh sodelovanj je med drugim tudi zanimiva večjezična knjiga Gostim Besedo, ki jo je možno dobiti v obliki E-knjige. http://www.biblos.si/lib/book/9789616547918
V zadnjih letih je DSP pridobilo tudi več pomembnih evropskih projektov, ki prav tako utrjujejo vezi z mednarodnimi partnerji in mednarodno sodelovanje DSP (https://www.drustvo-dsp.si/mednarodno-sodelovanje/)
Društvo slovenskih pisateljev ima dolgoletne plodne stike s prevajalci in posredniki slovenske literature v tujini, plodno pa sodelujemo tudi z DSKP in slovenskim centrom PEN.
Vsak član Društva slovenskih pisateljev ima pravico do povrnitve stroškov za pisateljsko gostovanje v tujini v tekočem koledarskem letu, dokler so sredstva na voljo.
Datoteka: PRAVILNIK O POVRAČILU POTNIH STROŠKOV ZA POTOVANJA V TUJINO
Pisateljske rezidence s katerimi upravlja DSP:
Pisateljski atelje Daneta Zajca
Pisateljski atelje Daneta Zajca na Praprotnikovi ulici 5 v Ljubljani – v neposredni bližini mestnega središča – gostom nudi možnost zbranega ustvarjanja ter inspiracije v spoznavanju slovenske prestolnice.
Rezidenca nosi ime po pesniku in dramatiku Danetu Zajcu (1929-2005), ki je tu živel več let. Stanovanje spomin na ustvarjalca, ki se je v slovensko literarno zgodovino zapisal kot lirik in za svoje ustvarjanje prejel najvišje nagrade, budi z večimi njegovimi osebnimi predmeti, gostujoči umetniki pa lahko posežejo tudi po prevodih del uglednih slovenskih pesnikov in pisateljev.
Sodobno opremljen atelje v velikosti 48,70 m2, ki se nahaja v tretjem nadstropju stanovanjskega bloka – stanovanje št. 6, je primeren za bivanje (od enega do štiri tedne) dveh avtorjev hkrati, saj obsega 2 spalnici, kuhinjo ter kopalnico. Literarni ustvarjalci ter prevajalci se za bivanje v rezidenci prijavijo na razpis Društva slovenskih pisateljev, ki bo predvidoma objavljen v mesecu avgustu 2016.
Počitniški dom Beli Križ
Na novo preurejen, počitniški dom na Belem križu ponuja možnost za letovanje, oddih ter odmaknjeno literarno ustvarjanje. Dom je v neposredni bližini Pirana, obkroža pa ga lep vrt ter gozdiček, ki nudi senco za premišljevanje, branje, druženje,… Na počitniškemu domu je na voljo pralnica, knjižnica, brezžični internet, televizija, kuhinja, miza za igranje namiznega tenisa, itd.
Na voljo je pet dvoposteljnih sob, štiri triposteljnih sob ter ena štiriposteljna soba.
Člani Društva slovenskih pisateljev imajo 25% popusta na sezonske cene sob. Poleg tega pogodbeni upravitelj doma navedeni popust priznava tudi družinskih članom:
- Cena za dvoposteljno sobo: 40 EUR (za člane DSP 30 EUR)
- Cena za triposteljno sobo: 50 EUR (za člane DSP 38 EUR)
- Cena za štiriposteljno sobo: 60 EUR (za člane DSP 45 EUR)
Minimalno bivanje v domu je 3 noči. Navedene cene ne vključujejo turistične takse (1.01 EUR na osebo na noč) in prijave (2 EUR na osebo).
Kontaktne informacije in rezervacije:
Maona d.o.o.
Cankarjevo nabrežje 7, 6330 Piran, Slovenija
Telefon: (+386) (0)5 674 03 63 (Luka)
Email: info@maona.si
http://www.maona.si/
Hišica na Bledu
Počitniški dom za letovanje na Bledu v bližini jezera (3 minute hoje), »malo hiško« v neposredni bližini kampa Zaka, obkroža gozdiček in mir narave. Na voljo sta dve spalnici (dvoposteljni) ter dnevna soba, kuhinja in kopalnica. Bivanje v domu je možno od začetka junija do konca septembra.
Cenik letovanja:
ČLANI: 40 EUR/DAN
NEČLANI: 50 EUR/DAN
Hišica je na dan rezervacije na voljo od 12 ure dalje, na dan odhoda pa mora biti prazna do 12. ure.
Prijave za Bled zbiramo v pisarni DSP, v času uradnih ur; med 10. in 13. uro. Ob rezervaciji je potrebno nakazilo na TRR DSP: SI56 0201 0001 0240 256 – in sicer v višini 100 eur.