Znan je prejemnik Jenkove nagrade 2023
Jenkovo nagrado 2023 prejme
BLAŽ BOŽIČ za pesniško zbirko
Mleček, žbunje : grobovi v njem (Center za slovensko književnost, 2022)
Izbrala jo je žirija v sestavi Ivan Dobnik (predsednik), Franci Novak, Jana Putrle Srdić in Magdalena Svetina Terčon. Jenkova nagrada je stanovska nagrada, ki jo Društvo slovenskih pisateljev od leta 1986 podeljuje za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let.
Nagrada, ki letos prvič znaša 5.000 eur, je bila v okviru zaključka Jenkovih dni podeljena 27. oktobra 2023 v Mestni knjižnici Kranj.
Med nominiranimi so bile še sledeče pesniške zbirke:
Nina Dragičević: Ampak, kdo? (ŠKUC, 2023)
Sergej Harlamov: Hypomnemata ali Obnovimo osnove pisanja (Literarno društvo IA, 2022)
Tibor Hrs Pandur: Psyops (Litera, 2022)
Gregor Podlogar: Atlas (LUD Šerpa, 2022)
UTEMELJITVE VSEH NOMINIRANIH DEL
Utemeljitev žirije za Jenkovo nagrado
Blaž Božič: Mleček, žbunje : grobovi v njem (Center za slovensko književnost, 2022)
Pesniška zbirka Blaža Božiča je osupljiv in preobražujoč vstop v zgoščeno izpisane pesniške pokrajine, za katere se zdi, kot da ležijo med nekim zdaj in nekim nikdar več, kot da so že pozlatele v spominu, a so obenem še vedno tu.
Prepoznamo stvarne prostore, bifeje, samopostrežne trgovine, BS-ovske bloke, mesnice, kraje, izpisane z lastnimi imeni in zapisane z malo začetnico, kot da nenehno prehajajo, drsijo iz konkretnega v abstraktno, iz posvetnega v sveto. Tu se odvijajo profani obredi, kjer se na žrtvenik polagajo sanje in samote, kjer se iščejo krute dlani drugih, tu se išče zvezo in zavezo z nebom. V teh somnabulnih, proti koncu drsečih časih in prostorih se dogaja nenehno pogledovanje k nebu, iskanje utehe, višjega reda; a nebo ne sprejema, ne vrača, zdi se, da je le odprto žrelo, le privid izgubljenega raja, zato ostaja le nenehno hlepenje, izhlapevanje iz razpoke zemeljskega časa, ki je vedno čas na robu, srhljiv čas, v katerem smo le ‘trzljaji v preddverju sna’ ali ‘kratka nežna pomlad v ogromnem morju smrti’.
A Božičev jezik izjemne, neklišejske čustvene intenzivnosti, ki naravno prehaja od povzdignjenega k pogovornemu, ni jezik brezupa; le zapisuje, tipa drugam, onkraj občih mest, pričuje o tem, da je vsa ta zastrta, hipna svetloba, obdana z dotami smrti, vseeno neka svetloba, o kateri je potrebno govoriti z zemeljskim glasom; svetloba, v kateri se dogajajo tihi obredi srečevanj z drugimi, svetloba, zaradi katere je moč zaznati bleda žarenja manjših cvetov. In mogoče je največja zaveza prav v tem: biti priča, biti popisovalec z roba prostora in časa, dati ime tistemu, kar je izgubljeno, spregovoriti z osupljivo intenzivnostjo jezika, katerega pomeni ponikajo v globine srca, se vtopijo v telo, ostanejo tam za zmeraj in se vračajo kot dolgo pozabljene sanje.
Podelitev Jenkove nagrade finančno podpira Javna agencija za knjigo RS.
Foto Blaža Božiča: Domen Slovinič
