PISATELJSKI ODER

NA 34. SLOVENSKEM KNJIŽNEM SEJMU

POGLED V DALJAVO

Velika sprejemna dvorana Cankarjevega doma

ČETRTEK, 22. NOVEMBER 2018

 

 

                                                                                                                                                    Foto: Jure Černec

Vabljeni v dvorano Lili Novy,

na ogled dokumentarnega filma

Vse je enkrat 1.  Ivo Svetina Pesnik

(spremljevalni dogodek Pisateljskega odra)

 

11/22/2018

10:00-11:00

NAJDENO V PREVODU – Belorusija, Sanjavi bard beloruskih obzorij, pogovor

Povezuje Zoran Pevec; sodelujeta Ivan Dobnik, Anjuša Belehar

Eduard Akulin je uveljavljen beloruski pesnik, prevajalec in pevec. Rodil se je leta 1963 v vasi Vjalikaja Njamko. Končal je študij na homelski državni univerzi in podiplomski študij na beloruski akademiji znanosti. Zaposlen je v muzeju, je namestnik glavnih urednikov v dveh uglednih beloruskih književnih revijah Peršacvet in Dzejaslov. Je namestnik predsednika društva beloruskih pisateljev. Napisal je več pesniških zbirk, dramski misterij, posnel pa je tudi dve kaseti in ploščo s svojo avtorsko glasbo. O njem in o njegovi poeziji se bodo pogovarjali pesnika Ivan Dobnik in Zoran Pevec ter prevajalka Anjuša Belehar.

Prireja Društvo slovenskih pisateljev

 

11/22/2018

11:00-12:00

Slam poezija!, Relevantna pesniška oblika, pogovor

Povezuje Kristian Koželj; sodelujejo Peter Semolič, Nina Medved ter István Pion

Poskusov, da bi se slam poezija, ki se je na pobudo Marca Kellyja Smitha rodila v osemdesetih letih v chicaških klubih, uveljavila in prijela v slovenskem okolju, je bilo več. Zadnji val je naše kraje zajel pred dvema letoma, ko so večere slam poezije začeli organizirati v Kamniku, Mariboru, Celju in na Ptuju, pozneje se je pridružila še Ljubljana. Jeseni 2016 je bilo v Mariboru prvo državno prvenstvo, prva državna prvakinja pa je postala mariborska pesnica Nina Medved. Organizatorji lokalnih slam dogodkov Pestbbesed (Kamnik), Ožuljeni jezik (Maribor), Zasljemimo! (Celje), Udarno in ekspresivno (Ptuj) in Mi smo tu (Ljubljana) so se povezali v neformalno zvezo SiSlam, ki bdi nad izvedbo državnih prvenstev in skrbi za povezovanje slovenskih slamerjev. V pičlih treh letih je slam poezija postala ena najpopularnejših oblik pesniškega nastopa pri nas, v celoti ji je bila posvečena prva izvedba celjskega pesniškega festivala Izrekanja, ki se je je udeležil tudi Marc Kelly Smith. Slam kot oblika pesniškega performansa pa je dozorel tudi za prvo temeljito teoretično obravnavo, do katere je prišlo na pobudo slovenskega pesnika Petra Semoliča in portala za poezijo Poiesis, na katerem je bila objavljena serija esejev slam šampionov iz Makedonije, Srbije, Hrvaške, Italije in Slovenije o podobi slam scen v teh državah. V okviru festivala Izrekanja se je 1. septembra letos odvilo tudi tretje državno prvenstvo v slam poeziji. Prvakinja je postala Neža Prah Seničar, ki bo Slovenijo konec novembra zastopala na evropskem prvenstvu v Budimpešti. O slamu kot relevantni pesniški obliki bodo na Pisateljskem odru spregovorili Peter Semolič, Nina Medved in Kristian Koželj ter madžarski slam šampion István Pion.

Prireja Društvo slovenskih pisateljev

 

11/22/2018

13:05-13:30

Razgledi in razmisleki, Performans-kritika, V neposrednem prenosu na Radiu Slovenija, Tretjem programu – programu Ars s Pisateljskega odra

Povezuje Petra Tanko; sodelujejo Nenad Jelesijević, Ana Dolinar Horvat, Milan Štefe in Jana Zupančič

»Performans-kritika je nemogoča gesta upora proti obstoječemu,« pravi dr. Nenad Jelesijević, svojo izjavo pa podpira s poglobljenim premislekom o fenomenu kritike v performansu v zbirki teoretskih spisov z naslovom Performans-kritika, Zasuk v odpravo umetnosti. Knjigo, ki je letos spomladi izšla v Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega, bomo predstavili v obliki 15-minutnega performansa v izvedbi igralk in igralcev Mestnega gledališča ljubljanskega, uvodne in zaključne besede pa bomo prepustili avtorju.

Prireja Radio Slovenija, Tretji program – program Ars, v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev

 

11/22/2018

14:05-15:00

Arsov forum, O slovenskih literatih mlajše generacije v Italiji in Avstriji, V neposrednem prenosu na Radiu Slovenija, Tretjem programu – programu Ars s Pisateljskega odra, pogovor

Povezuje Alen Jelen; sodelujejo Marija Kostnapfel, David Bandelj, Simon Rustia in Hanzi Filipič, Nika Rozman, Jurij Drevenšek

V Avstriji in Italiji deluje več založb, ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju in promociji slovenskega jezika in pri organizaciji številnih kulturnih dogodkov, ki bogatijo slovenski kulturni prostor zunaj meja matične domovine. Kako pa je s slovenskimi literati mlajše generacije? Imajo možnost za objavljanje in lahko nadaljujejo pot starejših, priznanih in uveljavljenih kolegov?

Prireja Radio Slovenija, Tretji program – program Ars, v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev

 

11/22/2018

15:00-16:00

Marksizem za današnjo rabo: ob dvestoletnici rojstva Karla Marxa in stoletnici rojstva Louisa Althusserja, Kooperativa THD na Pisateljskem odru, pogovor

Povezuje Jože Vogrinc; sodelujeta Marko Kržan in Gorazd Kovačič

Althusserjeva dela so prispevki za teorijo, ki bi usmerjala politično prakso. Kot mislec je izhajal iz kritike stalinizma, ni pa opustil zahteve po radikalni preureditvi gospodarstva, ki bi omogočila brezrazredno družbo. Protikapitalistična gibanja, ki jih je nagovarjal, so se razvijala v drugo smer. Namesto odprave podrejanja in izkoriščanja z odpravo kapitalizma je njihov praktični cilj zaščita okolja in »ranljivih skupin« v okvirih kapitalizma. Ta premik je pretrgal povezavo med teorijo in prakso, ki je pripomogla k uspehom delavskega gibanja v 19. in 20. stoletju. Brez ponovne povezave bodo protikapitalistična gibanja ostala nemočni opazovalci družbenega dogajanja. Althusserjev prispevek k tej povezavi je zato aktualen še danes. Z nami bodo knjige; Louis Althusser et al.: Branje Kapitala (Sophia), Louis Althusser: Ideologija in ideološki aparati države in drugi spisi (Založba /*cf.), Karl Marx: 18. brumaire Napoleona Bonaparteja (SH).

Prireja KOOPERATIVA THD, konzorcij petih humanističnih založb (Založba /*cf., DTP Analecta, Krtina, Sophia, Studia humanitatis)

 

11/22/2018

16:00-16:45

ČEZ MEJE – Nina Dragičević z Barbaro Korun in Majo Vidmar, Nina Dragičević z avtorji, ki gredo – vsaka in vsak s svojo specifično govorico – čez meje, pogovor

Povezuje Nina Dragičević; sodelujeta Barbara Korun in Maja Vidmar

Težko je napovedati, o čem vse se bomo pogovarjali z dvojico Vidmar – Korun. V ospredju bo gotovo vez med feminizmom in literaturo, prek njunih lastnih preživetvenih strategij bomo odprli možnosti preživetja v razmerah, ki jih zaznamujeta kompetitivnost in imperativ zmage, ter tako ugotavljali, koliko njuno precej iskreno in eksplicitno izrekanje nasprotuje tako kapitalističnim kot patriarhalnim mejam (normam) izkazovanja šibkosti, telesnosti, prezira do uveljavljenega itn.

Prireja Društvo slovenskih pisateljev

 

11/22/2018

17:00-17:30

Izšlo je: Andrej Blatnik: Izdati in obstati, V neposrednem prenosu na Radiu Slovenija, Tretjem programu – programu Ars s Pisateljskega odra, pogovor

Povezuje Marko Golja; sodeluje Andrej Blatnik

Pogovor s pisateljem, urednikom in poznavalcem založništva o njegovi novi knjigi.

Prireja Radio Slovenija, Tretji program – program Ars, v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev

 

11/22/2018

17:30-18:30

NAJDENO V PREVODU – Irska, Roddy Doyle iz Dublina – Super!, pogovor

Povezuje Prevajalka Tina Mahkota; sodelujejo Pisatelj Roddy Doyle

Roddy Doyle (1958) je irski pisatelj, rojen v Dublinu, tam živi in ustvarja še danes. Njegov opus obsega romane za odrasle in mladino, knjige za otroke, drame in filmske scenarije. Je tudi soustanovitelj centra Fighting Words, kjer znani pisatelji opogumljajo dublinske mlade, celo najmlajše, tudi iz najbolj ranljivih družbenih skupin, da lahko brez zadržkov in z veliko spodbude ustvarjajo svoje zgodbe, stripe in igre. Avtor v svojih delih razkriva svoj pronicljivi, družbeno kritični in angažirani odnos do sveta in slehernega posameznika, vedno neposredno, z izrednim posluhom za živ jezik, vselej s tankočutnim humorjem in empatijo. Za svoja dela je prejel več uglednih nagrad, kot prvi irski pisatelj je leta 1993 prejel nagrado Man Booker za roman Paddy Clarke, ha ha ha. Danes Roddy Doyle velja za enega najbolj priljubljenih, znanih in prevajanih sodobnih irskih piscev. Pri nas ga poznamo po romanih Paddy Clarke, ha ha ha (1995), Ženska, ki se je zaletela v vrata (1998) in mladinskem romanu Super! (2018), vse v prevodu Tine Mahkota. Kot scenarist je sodeloval z znamenitimi režiserji, kot so Stephen Frears, Alan Parker in Paddy Breathnach. Pogovor bo potekal v angleškem jeziku, konsekutivno ga bo tolmačila prevajalka Tina Mahkota.

Prirejata Založba Zala in Veleposlaništvo Irske, v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev

 

11/22/2018

18:30-20:00

O Lucii, Rozi in vseh vmesnih postajah z Vladimirjem Vertlibom, Portretni večer, pogovor

Povezuje prevajalec in prevodoslovec Štefan Vevar; sodeluje Vladimir Vertlib (Avstrija)

Vladimir Vertlib (roj. 1966) je eden najvidnejših sodobnih avstrijskih avtorjev. Pisatelj ruskojudovskih korenin se je rodil v Leningradu (Sankt Peterburgu), se od tam z družino leta 1977 izselil in po naporni odisejadi pristal na Dunaju. Za svoje delo je med drugim prejel nagrade Adelberta von Chamissoja (2001), Antona Wildgansa (2001) in Adei-Wizo »Adelina Della Pergola« (2012) za Vmesne postaje (prev. Štefan Vevar, Modrijan 2008). Za roman Lucia Binar in ruska duša v prevodu Štefana Vevarja, ki je pravkar izšel pri založbi Litera, je bil leta 2015 nominiran za Nemško književno nagrado. V Lucii Binar, ki je po Vmesnih postajah in romanu Nenavadni spomin Roze Mazur (Litera 2014) njegovo tretje prevedeno delo, je Vertlib upodobil lik ostarele Dunajčanke, ki pri svojih 83 letih sprva že razmišlja o smrti, nato pa po kopici nevšečnosti postane družbeno aktivna starka. Gre za aktualno analizo družbenih problemov, a tudi globoko človeški in ljubezniv portret neozdravljivemu mamonu in brezciljni moderni stvarnosti. Vertlibova dela prevevata izjemna literarna iskrivost in pretanjen čut za humorno ironijo. Portretni večer z avtorjem in predstavitvijo najnovejšega slovenskega prevoda bo povezoval uveljavljeni prevodoslovec in Vertlibov prevajalec Štefan Vevar. Dogodek bo konsekutivno tolmačen v slovenščino. Gostovanje sta finančno podrla Avstrijski kulturni forum in Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Prirejajo Društvo slovenskih pisateljev, Založba Litera, Avstrijski kulturni forum

**

11/22/2018

19.00-20.00

VSE JE ENKRAT 1.   PESNIK IVO SVETINA

Projekcija dokumentarnega filma – spremljevalni dogodek Pisateljskega odra

 

Dva temeljna elementa dokumentarnega filma VSE JE ENKRAT 1. o Ivu Svetini sta; njegove pesmi in njegovo delovanje v različnih institucijah.

Zaporedje in preplet teh dveh elementov si sledita v časovni kontinuiteti nastanka in je tako najbolj razvidna dvojnost avtorjevega delovanja. Avtentičnost dokumentarnih posnetkov nosi s seboj čar minljivosti zaradi vpetosti v tedanji kontekst časa (kar posebej velja še za sam vstop pesnika v slovenski kulturni prostor), njegova poezija pa se izmika tej minljivosti, saj ob vsakem branju presega aktualnost sedanjosti.

Pesmi že same po sebi zapisujejo zgodbo o Ivu Svetini kot avtorju in pesniku, njihova upodobitev pa kaže abstrakcijo pesniškega sveta in izraza.

Boštjan Vrhovec, avtor in režiser filma

Pred projekcijo filma se bo odvil krajši pogovor Iva Svetine z dr. Igorjem Divjakom.

Prireja: Društvo slovenskih pisateljev v sodelovanju s Televizijo Slovenija